Nasveti in novosti

KO NOVA SMER ZAHTEVA, DA PRENEHAMO IGRATI PO STARIH PRAVILIH

Včasih se sprememba začne zelo preprosto.

Z novo idejo.
Drugačnim pogledom.
Občutkom, da nekaj vendarle lahko naredimo drugače.

Začetek tega tedna ima prav takšen ton.

Prehranska dopolnila niso vsa enaka. Dva izdelka imata lahko na embalaži podobno ime, v telesu pa delujeta popolnoma drugače. Zato pri izbiri ni dovolj, da pogledamo samo, kaj piše na sprednji strani embalaže. Pomembno je, kako je dopolnilo sestavljeno, kako dobro ga telo lahko uporabi in ali ga sploh potrebujemo.

Prvi kriterij je formulacija. Dober izdelek ni nujno tisti, ki ima največ sestavin, ampak tisti, kjer so sestavine smiselno povezane. Primer je omega-3 v kombinaciji z vitaminom E, ki pomaga ohranjati občutljive maščobne kisline, ali kombinacija vitamina D3 in K2, kjer ima K2 pomembno vlogo pri podpori kosti in pravilni uporabi kalcija.

Gua sha in limfna krtačka se pogosto znajdeta v isti kategoriji pripomočkov za nego obraza, a v resnici nimata povsem istega namena.

Če poenostavimo: limfna krtačka je bolj za pretočnost, zabuhlost in jutranje prebujanje obraza, medtem ko je gua sha bolj za lifting, oblikovanje in sproščanje napetosti v obraznih mišicah.

Oboje je lahko koristno. Pomembno pa je, da izberete tisto, kar vaš obraz v tem trenutku najbolj potrebuje.

Če se zjutraj zbudite z zabuhlim obrazom, težkimi podočnjaki ali občutkom, da je obraz “poln”, težava pogosto ni samo v koži. Velikokrat je v ozadju limfni sistem.

Limfa je tekočina, ki po telesu pomaga odnašati odpadne snovi, odvečno tekočino in vse tisto, kar telo ne potrebuje več. A limfni sistem nima svoje črpalke, kot jo ima krvni obtok s srcem. Limfa se premika predvsem s pomočjo gibanja, dihanja, mišic in nežne stimulacije.

Zato lahko zelo hitro zastaja — posebej na obrazu, vratu in pod očmi.

Možgani so neverjeten organ. Vsak dan obdelujejo informacije, čustva, spomine, vonje, slike, pogovore, skrbi, odločitve in vse tiste drobne stvari, ki jim pogosto sploh ne posvečamo pozornosti.

A ravno pri možganih se pogosto zgodi, da jih začnemo ceniti šele takrat, ko nekaj začne pešati. Ko pozabljamo besede. Ko težje sledimo pogovoru. Ko iščemo stvari, ki smo jih malo prej držali v rokah. Ko se težje zberemo. Ko opazimo, da je naš notranji računalnik počasnejši kot nekoč.