Veste, kaj našim možganom naredi že le 3 minute telefoniranja? V zadnjem desetletju se je količina elektromagnetnega sevanja povečala za kvintilionkrat (1030), posledično s tem pa tudi razširjenost najbolj smrtonosnih bolezenskih stanj, kot so rak, avtoimune bolezni, Alzheimer, genske mutacije itd. Sploh krhko otroško telo je posebno dovzetno za tovrstna obolenja. Kaj torej storiti? Izobražujte se, tehnološke naprave uporabljajte premišljeno, pred škodljivim sevanjem pa se zaščitite še s preverljivimi in znanstveno dokazano učinkovitimi izdelki. Kaj so o sevanju povedali Aileen Chen, Simone Godina, dr. Tamara Lah Turnšek in drugi? Ne spreglejte ogleda posnetka!
Ste vedeli, da je tisoč učinkovin oz. sestavin v dnevni uporabi hormonskih motilcev? Med njimi so tudi nevarne težke kovine arzen, živo srebro, aluminij, kadmij, svinec …, ki jih vnašamo v svoje telo, te pa nam potem delajo zmedo in škodo. Kje se nahajajo, se lahko izločijo (in kako si pri tem s preprostimi metodami pomagamo sami) ter kakšne konkretne težave povzročajo človeškemu telesu? Pa tudi, ali naše občinstvo ve, kateri izdelki iz vsakdanjega življenja vsebujejo težke kovine? Ne spreglejte izobraževalnih vsebin Klepeta ob kavi. Z nami je bila prof. holistična zeliščarica, infopatinja in terapevtka Sabina Grošelj.
Po statističnih podatkih nespečnost muči od 20 do 30 % odraslih, številka neprespanežev pa se stopnjuje vse do 40 % pri starejših od 60 let. TKM ugotavlja, da je vzrok za nespečnost eden od vzorcev, kot so neuravnoteženost delovanja organov srca, vranice, ledvic oz. primanjkljaj jina itd. Kdaj pravzaprav govorimo o nespečnosti, kakšna so merila dobrega spanja, kaj lahko pomaga pri slabem nočnem spanju oz. kako ga izboljšati ter kakšna je vloga ustreznih materialov posteljnine? Ne zamudite pogovora z zdravilcem kitajske medicine Yaom Junhaom in prevajalcem Miho Virantom.
Temelji varne prihodnosti naroda so trije: zadostna površina rodovitne prsti, ohranjanje semen tradicionalnih sort kulturnih rastlin in neoporečni viri žive vode. Tokrat se bomo s pisateljem, svobodnim raziskovalcem in naravovarstvenikom Antonom Komatom dotaknili zadnjega. Dejstvo je, da je čista pitna voda dobrina, za katero se bo v prihodnosti treba bolj truditi. Polovica vodnih virov je na robu kontaminacije, četrtina je brezupno zastrupljena, Slovenija pa trenutno doživlja tudi vodni stres, kar pomeni, da je že izpostavljena tako poplavam kot tudi suši. Dokazano se znižuje tudi gladina podtalnic. Čeprav v Sloveniji pomanjkanja pitne vode še ne občutimo, ne pomeni, da ga ne bomo kmalu v prihodnosti. Kako poskrbeti za dostop do vode ter s kakšnimi ovirami se bo treba soočiti? Ne spreglejte ogleda posnetka!
