Nasveti in novosti

Nosečnost ima neverjetno pomembno vlogo pri razvoju otroka, saj v tem obdobju potekajo najintenzivnejši procesi rasti in oblikovanja vseh organskih sistemov. Številne znanstvene študije potrjujejo, da zdravje in življenjski slog nosečnice neposredno vplivata na razvoj ploda.

Epigenetske raziskave so celo pokazale, da lahko dejavniki, kot sta prehrana in stres med nosečnostjo, vplivajo na izražanje genov otroka. Torej dolgoročne posledice za zdravje. Zato je pomembno, da nosečnice poskrbimo za uravnoteženo prehrano, dovolj gibanja in čustveno stabilnost, saj bo vse to prispevalo k zdravemu razvoju otroka in dolgoročnemu dobremu počutju obeh. Postavimo sebe in otroka na prvo mesto, seveda ob ljubeči podpori partnerja, in družina bo močnejša tudi kasneje.

Spodbujamo vas, da se pogovorite s svojimi prednicami; prababicami, babicami, materami in tetami. Vsako povezovanje z žensko linijo svoje družine vam bo pomagalo razumeti korenine svojih čustev, vzorcev in travm. Mnoge bolečine, ki jih nosimo, niso le naše, temveč so prepletene z izkušnjami generacij pred nami. Tega se vse ne zavedamo ali pa skušamo vedno vse napake iskati v sebi.

Poznate sejem Altermed in Flora? Že stalnica Celjskega sejma, dogodek kjer se v prvo vrsto postavita zdrav življenjski slog in trajnostna samooskrba. In kot nalašč, se sejem odvija marca, zdaj ko nas tudi Gregorjevo spominja, da se narava prebuja in mi z njo.

Letos so divji šparglji pognali že izjemno zgodaj, kar je presenetilo tako nabiralce kot ljubitelje te prestižne spomladanske rastline. Običajno se njihova sezona začne konec marca - začetek aprila in traja do maja, vendar so letos zaradi mile zime in ugodnih vremenskih razmer že na voljo za nabiranje.

Divji šparglji, znani tudi kot ostrolistni beluši (Asparagus acutifolius), uspevajo predvsem na Primorskem, v Istri, na Krasu in v Vipavski dolini. Njihova rast je značilna za kraške terene, kjer jih najdemo na gozdnih robovih, v zaraščenih dolinah ter ob poteh in stezah. Po lanskemu požaru na Krasu so se na pogorelih območjih pojavili v večjem številu, saj so zaradi odstranjene vegetacije lažje dostopni in bolj vidni.

Rdeča svetlobna terapija ali fotobiomodulacija je v Sloveniji novost, medtem ko je v tujini redna praksa, tako v bolnicah kot tudi pri posameznikih, ki investirajo in imajo panele doma. Do danes je več kot 50.000 znanstvenih študij dokazalo njeno učinkovitost pri različnih stanjih – od kroničnih bolezni do vsakodnevnega izboljšanja počutja.