Nasveti in novosti

Temo o pomirjajočem in dobrodejnem učinku savnanja smo odprli že nekajkrat, tokrat pa postrežemo z vsemi informacijami o konkretnem in za ženske, verjamemo, zelo pomembnem področju – o vlogi savnanja pri zmanjševanju telesne teže oz. hujšanju/vitkanju/lepotičenju. Z Mario Ano Kolman smo se spraševali, kdaj lahko s savnanjem dejansko hujšamo in zakaj je steklenica vode obvezna oprava vsakega zavednega savnarja? Kako savnanje deluje na izločanje toksinov in zakaj je toplo savnanje dobro kombinirati s knajpanjem? Koliko kalorij sploh porabimo z enim tretmajem savnanja in zakaj smo po njem tako pomirjeni in srečni? Ne spreglejte ogleda posnetka!

Tokrat kopljemo po starih zeliščarskih receptih za dušo in telo. Gostili bomo Vasiljevko Kovač, raziskovalko narave, zeliščarico in ustvarjalko naravne kozmetike iz hrvaškega Zagorja, in spoznali, kako si s šentjanževko blažiti depresivna stanja, bolečine v jajčnikih in ledvicah oz. zdraviti opekline, rane, probleme s kožo itd., kako s preslico pregnati kašelj ter s čim uravnavati hormonsko ravnovesje, izboljšati spomin in umiriti živce. Ne zamudite poučnih in nadvse koristnih vsebin!

Zabasanost črevesja z vso navlako, ki smo jo zaužili, terja svoj zoprn davek: zaprtje. Glavna naloga črevesja je absorbirati vodo iz preostale hrane in odstraniti odpadke (blato). Če pa je blato predolgo v črevesju, lahko postane trdo in se stežka premika − in to nas pravzaprav muči v primeru zaprtja. Tokrat bomo z zdravstveno trenerko za hormone in ščitnico Simone Godina pregledali vzroke in naravne načine za lajšanje težav z zaprtjem. Kaj uživati za ohranjanje mehkosti blata, zakaj so sintetična odvajala tako problematična ter kako deluje popolnoma neškodljiv pripravek iz nekaterih naravnih semen, rastlin in začimb?

Hčerko, staro 12 let, je pred 6 meseci zelo srbela koža po celem telesu. Predvsem na hrbtu, trebuhu, po obrazu je imela rdeče kolobarje in znotraj izbočeno kožo, kot bi jo kdo udari s šibo. Peljala sem jo na bioresonanco, kjer so ugotovili, da ima intoleranco na pšenico. Tri mesece je precej pazila pri hrani, da ni jedla pšenice, pa tudi čim manj glutena in drugih predelanih živil, pila pa je tudi probiotike. Stvar se je uredila tako, da je na bioresonančno terapijo nisem peljala. Vendar ko je nehala s probiotiki, in ni več toliko pazila pri hrani, jo je koža spet začela močno srbeti, sploh na lasišču pa tudi drugod.

Vsakoletni pohod gripe je spet na delu. Njen vrhunec običajno nastopi januarja in februarja, posamični primeri pa se pojavijo že ob večjih jesenskih ohladitvah. Statistika navaja, da za gripo vsako leto zboli približno 10 % odstotkov prebivalcev. Bolezen lahko spremljajo nevarni zapleti, v skrajnem primeru pa gripa še vedno terja tudi smrtne žrtve.