Prvič sem se za magnezij zanimala v času izobraževanja na Zdravstveni fakulteti, kjer sem poleg študija delala tudi na televiziji, poleg predavanj pa hodila še na praktično usposabljanje v Klinični center in na rehabilitacijski center Soča.
Seveda sem bila nekaj čez 20 let, ampak tempo je bil prehiter zame. Večina časa sem hitela, tudi čez vikend se nisem umirila, časa za prijatelje in druženje nisem imela, saj sem ali delala ali pa se učila.
Opazila sem, da mi telo peša, pridobila sem kilograme, čeprav nikoli zares nisem imela časa za pošteno kosilo, imela sem krče v mišicah, grozne bolečine med menstruacijo in seveda, bila sem zelo utrujena.
Ko sem ugotovila, da nujno potrebujem magnezij, sem kupila najcenejšega v drogeriji, šele nato pa začela raziskovati in spoznavati, da napis, da gre za magnezij še ne pomeni, da je to tisto, po čemur moje celice hrepenijo, če bo do njih sploh prišlo.
