Nasveti in novosti

Podvig na Beluho sem načrtovala vse leto  - skupaj z mojim svakom alpinistom Srečotom Rehbergerjem, doktorjem in alpinistom Damijanom Meškom in Simonom Bratino, ki si je kot darilo za 50 let namenil doživetje altajske svete gore Beluhe. Čez leto sem pripravam namenila vsak dan vsaj dve uri, ki sta bili sicer namenjeni sprehodu z mojim psom Arkom kot je mislila moja družina. O tem, da nameravam na Beluho, namreč nisem povedala nikomur, ker sem pričakovala  ogorčenje, strah in komentarje v smislu: »Babice pa res ne hodijo na tako visoke gore!!!«

Ljudje uporabljamo česen že več kot 5000 let. V številnih krajih po svetu so ga uporabljali kot amulet: starodavna ljudstva so nosila košček česna okoli vratu, da jih zaščiti pred zlom in boleznimi.
Vsebuje več kot 200 biološko aktivnih učinkovin, pomemben pa je alicin, ki je izjemno močan antioksidant in naravni antibiotik, primerjamo ga lahko celo s penicilinom. Poleg tega vsebuje še žveplove derivate, kalij, kalcij, fosfor, selen, vitamina B in C ter beljakovine. Česen je značilnega vonja, sladkastega in pekočega okusa. Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik.

Česnovo olje so uporabljale že naše prababice, saj je znano, da blagodejno vpliva na krvni tlak, ožilje in pljuča.

Jesen je že med nami, z njo pa tudi povečane potrebe po vitaminu C, ki že opevano velja za enega najpomembnejših vitaminov, če ne celo za eno najpomembnejših naravnih substanc. Še preden so znanstveniki odkrili njegove antioksidativne lastnosti, so sadežem z visoko vsebnostjo vitamina C pripisovali blagodejno delovanje na človeški organizem. Vitamin C sodeluje v številnih življenjskih procesih in je pomemben antioksidant, zato je pomembno, da ga našemu organizmo zadostimo v dovolj velikih količinah.

Kako odpraviti vzroke težav bomo spregovorili na našem srečanju v Vita centru Naklo, Pivka 23 a, Naklo, dne 19.9.2017, v torek, ob 18.30. Predavanje je brezplačno.

Stres postaja vse hujši sovražnik modernega načina življenja, saj je večina bolezni in obolenj povezanih prav s stresom. Stres nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati. Če so se naši predniki srečevali z nevarnostmi, povezanimi s trenutnim preživetjem, pa se danes srečujemo predvsem s psihično ogroženostjo, ki je v prvi vrsti rezultat hitrega tempa življenja in tekmovalnosti. Odzivi v telesu na nek dražljaj nastajajo popolnoma enako kot v preteklosti, razlika pa je v tem, da je danes večina stresnih situacij psiholoških in ne fizičnih.