Nasveti in novosti

Kaže, da se zdravilna zelišča znova vračajo v vsakdanjo uporabo v preventivi kot tudi za lajšanje tegob in celo težjih bolezni. Tokrat bomo z Mario Ano Kolman odkrivali rastline, ki so tako rekoč nuja vsake domače lekarne, in tudi tiste bolj eksotične, ki pomagajo kot dobra podpora pri onkoloških boleznih. Pogoj za uspešno zdravljenje je namreč močan imunski sistem, ki ga ne glede na vrsto škodljivih zunanjih faktorjev lahko krepimo prav z zelišči. Priznani ruski onkolog dr. Korepanov, zagovarja zanimivo primerjavo: “Tako ljudem kot kozam je potrebna trava (v ruščini je ta pojem razumljen širše, kot rastline), le da koze to bolje vedo!” Vabljeni k ogledu posnetka, v katerem razkrivamo še posebno možnost poletnega šolanja prav pri dr. Korepanovu v Rusiji. Ne spreglejte! 

Polyporus officinalis (Vill.) je macesnova goba, imenovana tudi agarikus (Fungus laricis, Agaricus albus), ki v Sibiriji raste  predvsem na deblih sibirskega macesna (Larix sibirica), macesna Gmelin (Larix gmelinii) in macesna Kamchatka (Larix kamtschatica).  V farmacevtski nomenklaturi agarikus  imenujejo tudi  Laricis, Agaricus albus ali Boletus laricis. V večini strokovne literature se uporablja ime agarikus, ki je bilo macesnovi gobi dano zaradi visoke vsebnosti redke agaricinske kisline.  

Prazna baterija? Tako ali drugače, nič neobičajnega, pravzaprav. Tokrat bomo govorili o nizkih obratih naših teles, ne tehnoloških naprav, jasno. Se zbujate utrujeni, namesto spočiti? Vas ob sapo spravi že najmanjši breg? Predstavljamo rešitve, za katere nam boste gotovo hvaležni. Zastavite si 6 vprašanj, ki jih razkrivamo v oddaji, in ne izgubljajte energije po nepotrebnem: Ali pijem dovolj vode oz. ali pijem dovolj kvalitetne vode? Jem preveč sladkorja? Ali mojemu telesu primanjkuje magnezija? Kako kvalitetna sta dih in zrak, ki ga diham? Ali premalo telovadim? Ali telovadim nemara preveč? Se okrog mene dogaja preveč sprememb? Za konec pa se spominjamo tudi nasveta več kot 90-letne Ljerke. Vabljeni k ogledu! 

Znanstveniki so odkrili, da se milijoni nevronov v črevesju obnašajo podobno kot možgani ter da med njima vsekakor obstaja dvosmerna povezava. Črevesje je na nek način na novo odkriti živčni sistem, ki proizvaja skoraj 95 % serotonina in 50 % dopamina v telesu. Ali to pomeni, da morajo psihiatri za psihične težave pacientov najprej pregledati stanje mikrobiote? Certificirana nutricionistka Jelena Dimitrijević nas bo tokrat seznanila z novodobnimi študijami črevesja, izvedeli pa boste tudi, kako za optimalno zdravje drugih možganov poskrbeti sami s preprostimi, a učinkovitimi prijemi. 

Obstaja pet skupin hranil/živil, ki bi jih morali dnevno zaužiti, in sicer: proteini, maščobe, vlaknine, zelenjava/fermenti in adaptogeni. Tokrat bomo na Klepetu ob kavi s pomočjo raziskovalke sonaravnega bivanja Mance Cvetko prav po šolsko razdelali vsako od naštetih skupin. Izvedeli boste, koliko vsakega bi dejansko morali zaužiti, katera olja izbrati, kakšna je vloga fermentirane hrane in zakaj za piko na i “izkoristiti” tudi nenadomestljive danosti naše zlate narave v obliki adaptogenih rastlin.