Nasveti in novosti

Endokanabinoidni sistem je eden krovnih regulatorskih sistemov v našem telesu, ki skrbi za vzdrževanje homeostaze. Vpliva na delovanje celotnega organizma, npr. na proizvodnjo nevrotransmiterjev in hormonov, na presnovo vode, krčenje mišic delovanje organov, uravnavanje apetita, spanje itd. 

In kako je z endokanabinoidnim sistemom povezana konoplja? 

Dvomimo, da obstaja kdo, ki se ni kdaj na skrivaj ovohaval v kotu kakega stranišča … Prihaja poletje in prav vam bodo prišli napotki, kako se konkretno in zanesljivo lotiti problemov s prekomernim potenjem in neprijetnim telesnim vonjem. 

Kot prvo, potenja ni zdravo zavirati z močnimi deodoranti (antiperspiranti), saj s tem dobesedno omrtvičimo žleze znojnice in onemogočimo eno najpomembnejših telesnih fukcij − izločanje znoja, ki telo ne le hladi, temveč tako tudi izloča odpadne snovi, ki se tako kopičijo v telesu.

Spet bomo spet ovrgli mit, da je veganska hrana omledna in pusta! Urednik bloga Lačna bučka in pa tudi redni profesor na Fakulteti za farmacijo Samo Kreft nam je zaupal recept za veganski “divji” burek oz. zavitek iz divjih zelišč. Uporabili smo listnato testo in v naravi napaberkovane divje rastline ter nekaj rdeče leče. 

Klorofil je antioksidant, ki deluje protivnetno in pomaga pri rasti in obnovi tkiv, nevtralizira onesnažen zrak (pomembno za kadilce!), zagotavlja ustrezno raven magnezija v telesu, nevtralizira proste radikale, ki škodljivo delujejo na zdrave celice, izboljša slab zadah, zmanjša volj seča, blata in znoja, zmanjšuje slabi holesterol ter globalno zaščiti telo pred strupi. Klorofil in hemoglobin (rdeče krvničke) sta v resnici enaki molekuli, ki se razlikujeta le po tem, da je v naši krvi na sredini atom železa, v rastlinski “krvi” (zelena kri, kakor pravimo klorofilu) pa je na sredini atom magnezija.

Po uradni znanosti se lahko virusi prenašajo prek hrane, vode, zraka, kontakta, z mame na otroka in kapljično. V alternativnih krogih pa kroži nekoliko drugačna razlaga, in sicer, da virus nastane v človeškem telesu. Proizvede ga človeška celica (kot odgovor na toksičnost telesa). Virusi so zunaj živih celic le skupek neaktivnih kemičnih snovi. Ko pa vdrejo v živo celico, se začne razmnoževanje. V primeru človeka se lahko virus veže na celice različnih organov, npr. živčnega sistema, jeter ali, v primeru koronavirusa, na celice pljuč.