Sodelujte v Klepetovi JESENSKI NAGRADNI IGRI v vrednosti več kot 500 €! Preverite, kaj vse lahko osvojite, in sodelujte na Facebooku ali Instagramu.
Pomoč in tel. naročila
02 62 00 230Raziskovali boste lahko širok spekter področij, vključno z znanostjo, alternativo in še več. Naši strokovno napisani članki, blogi in vodi vas bodo popeljali na edinstveno potovanje skozi globine znanja, pri čemer se boste lahko naučili novega, razširili svoje razumevanje sveta okoli sebe in postali bolj razgledana oseba.
Ravno v teh dneh smo se v naši družini znova prepričali kako izjemna je mumija!
Naša Anita se je namreč močno opekla po vseh štirih prstih leve roke. Takoj smo sprali z vodo in nanesli mumijo, že čez 48 ur pa je bil rezultat zares neverjeten!
Prav tako nas je mumija rešila pri vnetju sinusov, vseh različnih alergijah in še čemu. Ja, vedno jo imamo doma!
Sprva kar nekaj čez 100 in nadalje nekaj malega čez 100. Kaj pa zdaj? Govorimo namreč o kilogramih, ki jih že nekaj mesecev pridno klesti glasbenica Tjaša Pustotnik. Kakšen je njen napredek, kako se prehranjuje, s čim si pomaga, katera hrana jo mika in kako jo podpirajo FB-prijatelji, s katerimi redno deli izkušnje, dileme, težave in radosti javnega hujšanja?
Jantar je fosilna oblika smole, ki je skozi dolgo časovno obdobje polimerizirala in je starejša od 40.000 let. Spada med organske snovi in je amorfen, torej brez kristalne zgradbe. Ima dokaj nestabilno in zapleteno kemično sestavo, ki jo poenostavljeno zapišemo kot (CH2)2(CO2H)2.
Po nekaterih virih naj bi jantar nastal iz izumrle smreke Picea succinifera. Star je lahko do 260 milijonov let. Taki koščki jantarja so danes izredno dragoceni in cenjeni.
Ali je vreme res samo del narave, na katerega ne moremo vplivati, ali je za kontroliranjem vremena tudi človek? Kakšne so temperaturne spremembe planeta in kaj jih povzroča? Kolikšne škode beležimo zaradi poplav, suš in vremenskih neurij in kaj lahko sami prispevamo k zmanjšanju onesnaženosti planeta in s tem vremenskih katastrof? Danes smo v goste povabili klimatologinjo in profesorico na Biotehniški fakulteti, Lučko Kajfež Bogataj, ki nam je na vsa zapisana vprašanja tudi odgovorila. Ne zamudite ogleda posnetka!
Za namen zagotavljanja boljše funkcionalnosti, uporabniške izkušnje, varnosti, nemotenega delovanja ter štetja uporabnikov na spletnem mestu uporabljamo spletne piškotke.
Nujni piškotki so potrebni za optimalno delovanje spletne strani, ostali piškotki pa se uporabljajo za prilagoditev vsebin in oglasov ter analizo obiskanosti spletne strani.
Za več informacij si preberite pojasnilo o spletnih piškotkih, kjer lahko vedno zavrnete posamezne spletne piškotke.
