Nasveti in novosti

Živimo v času, ki je vse manj naklonjen ohranjanju tradicije, varovanju družinske dediščine, zato so zapisi v Rodovni knjigi žensk zares najpomembnejši zapisi od ženske, za žensko. 

Prenos znanja in modrosti ni bil še nikoli tako ogrožen kot zdaj, v času prehitrega tempa življenja, ko je vzgoja mnogih staršev usmerjena predvsem na pogajanje za čas na tablici, na vseh področjih in v vseh obdobjih življenja pa povzročajo, da izgubljamo stik s prijatelji, znanci, družino, in seveda s sabo. 

Rodovna knjiga žensk je namenjena ohranjanju celotne družinske dediščine žensk. 

O tem, ali bo naše življenje jesen ali pomlad, odločamo sami z vsakodnevnimi izbirami. Tokrat gostimo raziskovalko narave, zeliščarico in novodobno čarobnico iz hrvaškega Zagorja Vasiljevko Kovač, ki pravi, da je zanjo v življenju vedno pomlad. Resda pridejo obdobja, za katera težko rečemo, da so lepa, a navsezadnje imajo tudi grenke izkušnje svoj smisel in kar je najpomembneje, sreča je v nas samih. Če jo iščemo izven sebe, bomo na koncu vedno razočarani. Kaj vse nam bo zaupala o sebi in svojih zanimanjih, izveste v posnetku.

Ponekod še vedno verjamejo,  da ogledalo v sebi hrani vse informacije o ljudeh, ki so se gledali v to ogledalo, pa tudi o vseh dogodkih, ki so se v njem zrcalili.  

Če so bili to slabi dogodki, naj bi takšno ogledalo prinašalo nesrečo in žalost. 

Pravijo tudi, da v starih ogledalih živijo duše vseh tistih, ki so se kdaj pogledali v to ogledalo.  

Če daš odpoved ali izgubiš službo … popolnoma drugače, kljub temu, da je rezultat enak. Pa se posvetimo nepričakovani izgubi službe.

Izguba službe prinese veliko več kot le izgubo službe. Prinese izgubo neke vloge, sodelavcev, izgubo ustavljenega urnika in neke dnevne časovnice, izgubo prihodka. Za koga, ki je bil na službo že preveč nezdravo navezan, pa lahko prinese tudi izgubo smisla, saj si v času svojega izobraževanja in nato službovanja ni uspel ustvariti nič drugega, ker enostavno ni imel časa. 

Sodobni človek se sramuje svoje utrujenosti in si tudi težko dopusti, da ga le ta spravi v posteljo, zato se še naprej forsira, s tem pa še bolj izčrpa svoje nadledvične žleze, ki izstiskajo še zadnje kapljice stresnega hormona (kortizol), zaradi katerega se umetno počutimo bolje. 

V času prehitrega tempa življenja je torej na mesto vprašanje, če se še znamo umiriti? Še znamo počivati?