Nasveti in novosti

Večino navad, ki jih imamo v odraslosti, prenesemo že iz otroštva. In, kot vemo, navada je železna srajca … Težko se spremenimo, ampak se da. Še lažje pa je, če zdrave navade negujemo od malega. V tem članku nagovarjamo starše, naj s spodnjimi rutinami ne povečujejo tveganj za nastanek debelosti pri otrocih (ki se kasneje večinoma ohrani tudi v odraslosti).

Ena najbolj pomembnih zdravilnih rastlin v fitoterapiji je kopriva. Uporablja se samostojno ali v kombinaciji z drugimi zelišči. Zdravilni so vsi deli – listi, stebla, semena in korenine. Medtem ko je kopriva tako v fitomedicini kot v ljudskem zdravilstvu ena najbolj cenjenih

zdravilnih rastlin, je za mnoge predvsem nadležen plevel. Danes se zdi povsem neverjetno,

da je imel nekoč kilogram mlade koprive višjo ceno kot kilogram mesa in da so bila mnoga

polja zasejana s koprivami.

V črevesju človeka je okoli 1−2 litra črevesne flore, v kateri bi moralo sobivati več kot 3000 različnih organizmov. A kaj se zgodi, ko zaradi zdravil, sevanj in slabe hrane pobijemo večino koristnih bakterij? Njihovo mesto zasedejo kandida, kvasovke in zajedalci, oz., drugače povedano, čistilke postanejo direktorice in začne se neprijeten direndaj. Zaradi porušenega ravnovesja se soočamo z utrujenostjo, hormonskimi motnjami, slabim delovanjem ščitnice, neplodnostjo, demenco itd. 

Če bi vedeli, kaj vnašate v telo z večino živilskih izdelkov iz trgovin, bi jedli samo še doma pridelano hrano. Nočemo vam nabijati slabe vesti ali vzbujati strahu, ampak resnica je na dlani – konzervansi, aditivi, E-ji, sladila, sladkor, težke kovine … Spiska teh kar ni in ni konca pri večini izdelkov. 

Danes izpostavljamo enega največjih strupov, ki ga, na žalost, srečujemo (in toleriramo) na vsakem koraku … težke kovine!

Zaradi prehoda na industrijsko predelano hrano se je preskrba teles s pomembnimi hranili in konkretno maščobnimi kislinami omega-3 precej zmanjšala. Živali zapirajo v hleve, pašnikov skorajda ne vidijo, zaradi česar je v jajcih, mleku in tudi v mesu omega-3-maščob ostalo presneto malo. Posledično se je porušilo ravnovesje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. Pomembna raziskava o vsebnosti omega-3 je zgovorna – leta 1960 je imelo jajce enako razmerje obeh maščobnih kislih (omega-3 in omega-6), leta 2000 pa je bilo v konvencionalno pridelanem jajcu 20-krat več omega-6 maščobnih kislin. Kaj to pravzaprav pomeni? Optimalno bi morali imeti v telesu razmerje obeh kislin uravnoteženo, sicer tvegamo nastanek bolezni. Omega-6-maščobne kisline spodbujajo rast celic (pri odraslem človeku so to predvsem maščobne in rakave celice), povzročajo nastanek vnetij in pospešujejo strjevanje krvi. Omega-3, po drugi strani, zavirajo vnetja. Ustrezno razmerje je torej ključno za dobro delovanje obrambnih sistemov telesa.