Kdo bi si mislil, da se v nežno otroško dušico neizbežno shranijo spomini na dogodke, ki morda staršem ne pomenijo nič posebnega. Kdo bi si tudi mislil, da obstaja že t. i. programiranje v maternici; da se torej otrok že pred rojstvom navaja na svet, v katerega se bo rodil. Fetus se prek hranil v materini krvi in tudi nevrotransmiterjev, ki jih oblikujejo materina izkustva, uglašuje z vsakim dejanjem, mislijo in občutkom, ki postanejo nato temelji otrokove osebnosti. Tokrat o delovanju otroških možganov in pomembnosti nezavednega s pisateljem, svobodnim raziskovalcem in naravovarstvenikom Antonom Komatom. Vabljeni k ogledu posnetka!

Preberite več