Nasveti in novosti

Ašvaganda (latinsko Withania somnifera) je poznana tudi kot zimska češnja ali indijski ginseng in se uvršča med eno izmed najpomembnejših ajurvedskih zelišč. Ašvaganda je majhen grm z neizrazitimi rumenimi cvetovi v obliki zvonca. Cveti od julija do septembra. Plodovi so oranžnordeči. Uporablja se ašvagandina rjava koreninica, in sicer zmleta. Uporablja se jo že več stoletij in uspeva na Bližnjem vzhodu, ponekod v Afriki in na Kitajskem. Zato, da dobro uspeva, potrebuje toplo in ne preveč vlažno podnebje. 

Jabolko na dan prežene zdravnika stran. Jabolčni kis prav tako. Poznali so ga Egipčani, o njem so pisali tudi stari Kitajci, Hipokrat pa ga je priporočal kot odličen pripomoček pri obolenjih dihal in prebavnih motnjah. Japonski samuraji so ga pili za krepkost, srednjeveški Perzijci pa so ga uporabljali kot dezodorant in zdravilni tonik, saj naj bi ohranjal mladost.

Izvirske vode v visokogorju imajo v ljudski traciji močan pomen, o čemer pričajo tudi številne legende, ki s svojo sporočilnostjo potrjujejo izkustvo ljudskega zdravilstva. Na Altaju je med najbolj poznanimi izviri zdravilne vode izvir Aržan su (Аржаан-Суу), kar v altajskem jeziku pomeni sveta voda.

Med najbolj skrivnostnimi starodavnimi duhovnimi znanji so tehnike različnih duhovnih šol, ki so učile in prakticirale uporabo in delovanje t.i. tretjega očesa. Gre za znanja, ki človeku omogočajo doseči stanje razsvetlenja,  telepatsko sporazumevanje, delovanje z usmerjenostjo misli na cilj, aktiviranje sposobnosti samozdravljenja  in zdravljenje na daljavo

Kopriva je tista rastlina, pri kateri najprej pomislimo na to, da nas speče, kadar se dotakne naše gole kože. Toda človek je sčasoma spoznal vse njene prednosti in uporabnosti, zaradi katerih je postala priljubljeno zelišče. Ljudsko zdravilstvo pozna koprive predvsem za splošne čistilne namene, torej za pospeševanje presnove in izločanje presnovkov in strupenih snovi iz telesa.