Nasveti in novosti

V oddaji Klepet ob kavi smo spoznali čudežno žensko, Mihaelo Golavšek, ki ima prav posebno spretnost, sposobnosti ... 4 in več peresne deteljice!

Mihaela jih je v življenju našla že tisoče, med drugim njene 4 peresne deteljice deli tudi predsednik države, mi pa smo se odločili, da podpremo gospo Mihaelo in tako njene deteljice dodamo vašemu naročilu preko naše spletne trgovine, da si boste ta NAJMOČNEJŠI SIMBOL SREČE shranili v svojo denarnico, pod blazino, kamor začutite, da je primerno!

Z Mario Ano Kolman smo definirali dvoumen pomen izraza fitomedicina. Gre namreč za zdravljenje s pomočjo rastlin in za zdravljenje rastlin (navadno s kemičnimi preparati). Mi smo se osredotočili na prvi pomen – torej na rastline, ki pomagajo zdraviti. 

Nikoli ne bom pozabila svoje prve prakse v kliničnem centru, ko sem bila še študentka delavne terapije na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.

Ko sem vstopala v različne sobe sem se približala vsem dobrim in slabim obrazom medicinske oskrbe, še posebej se me je dotaknilo zadrževanje ljudi pri življenju, ko človeku z vso srčnostjo želiš, da bi umrl in se osvobodil. Prakso sem opravljala tudi na različnih oddelkih, od amputacij do travmatološke klinike, pa nevrološke ... spoznala sem mnogo obrazov različnih diagnoz bolezni, ki človeka povsem podredijo in prisilijo, da se začne ukvarjati s sabo, ker sem prej očitno ni ...

Povsem razumljivo je, da se ne rodimo že z vsemi potenciali udejanjenimi, in tudi to, da bodo ti zaživeli le, če jih bomo v sebi primerno vzgojili. Tako kot se žito razvije iz semena, pri čemer gre skozi različne razvojne faze, vse do stanja zrelosti, ko obrodi in da veliko novih zrn, podobno bi se moralo razvijati tudi človeško bitje. Od  nezavedajočega se in nebogljenega otroka vse do zrelega, močnega, zgrajenega odraslega človeka, ki se dobro zaveda samega sebe in sveta, v katerem živi. Odraslega človeka, ki deluje s hladno glavo, vendar z gorečim srcem. Odraslega človeka, ki ve, zakaj živi in kaj so njegove življenjske naloge.

Ni odraslega človeka, niti moškega niti ženske, ki še ni bolj ali manj poglobljeno razmišljal o tem, ali obstaja nesmrtna duša, ali se življenje nadaljuje, kam bomo odšli, po tem ko se prekinejo vezi s telesom, itn. To vprašanje je zaradi svojega vsesplošnega pomena del filozofije. Dejansko bi moralo biti ne le eno od vprašanj, temveč eno od najpomembnejših vprašanj. Odnos, ki ga bomo imeli do smrti, namreč določa tudi, kakšen odnos bomo imeli do življenja. Zato je bila vedno naloga filozofije, ne le da nas nauči živeti, temveč tudi da nas nauči umreti – oziroma smrt pravilno razumeti in sprejeti. Kdor se namreč boji življenja, se bo bal tudi smrti in obratno; tisti ki se boji smrti, se boji tudi življenja.