Že nekaj časa je znano, da v človeškem telesu živi vsaj toliko mikrobov, kot je celic (kar je okoli 100 trilijonov). Človek ima približno 1−2 litra črevesne flore, v kateri bi moralo sobivati več kot 3000 različnih mikroorganizmov. Ti mikroorganizmi vplivajo na zdravje in imunski sistem.
Mikrobiom je evolucijsko najstarejši organ, ki vpliva tudi na možgane in hormone oz. je povezan z delovanjem praktično vsakega procesa, ki se odvija v telesu. Vsaka skupina bakterij (večina od njih je v črevesju) opravlja svoje delo: razgrajuje hrano, proizvaja vitamine, skrbi za absorpcijo hranil v telesu ter znanstveno dokazano vpliva na delovanje številnih organov. Nekatere bakterije ali njihova razmerja v črevesju pa so zdravju škodljiva in lahko povzročajo bolezni. Kaj se zgodi, ko z zdravili, sevanji ali slabo hrano pobijemo večino koristnih bakterij? Njihovo mesto zasedejo kandida, druge kvasovke, patogeni in zajedavci? Številne nove študije prebavnega trakta in spoznanja s področja mikrobioma prinašajo vedno več dejstev o skupku težav, ki je velik dejavnik za nastanek avtoimunskih bolezni in ga imenujemo sindrom prepustnega črevesja. Če se torej soočate z razdražljivim črevesjem, napenjanjem, vetrovi, kandido, metabolnim sindromom …, je morda pravi krivec prav neustrezen mikrobiom. Porušeno ravnovesje črevesja povzroči lažji prehod strupov.