Praznična ponudba: brezplačna poštnina, brezplačna energijska kartica, cedrina semena ... preveri spletno trgovino!

Pomoč in tel. naročila
02 62 00 230
Vaša košarica Je trenutno prazna

Bio NONI PROTOKOL (33 dnevni)

100 % sok noni iz kontrolirane ekološke pridelave.

Največ se je s tem sokom ukvarjal dr. Ralph Geinicke, biokemični znanstvenik, ki je tudi dokazal vpliv prokseronina na imunski sistem. Prokseronin namreč preprečuje, da bi celice zbolele, jih popravlja in pospešuje njihovo regeneracijo.

 

Sadež noni je v svetu dvignil veliko prahu. Bil je tudi prepovedan, omejen z uvozom, ima ogromno imen in  še več raziskav, ki znanstvenikom jemljejo dih, da o medicini ne govorimo. 

Zgodbic okrog tega sadeža je veliko in vse to z razlogom. Ima namreč sposobnosti, ki pa so skorajda “tajne” saj obstaja veliko zakonskih omejitvah o tem, da se o lastnostih, ki so bile sicer ugotovljene in potrjene s strani neodvisnih raziskav in študij (začele so se že v 50. letih prejšnjega stoletja) tudi javno navajajo.

 

V vsaki steklenici (pravo steklo) je 330 ml, kar je dovolj samo za 11 dni, to pa je bistvenega pomena, saj se sok po odprtju začne kvariti in izgubljati učinkovine zato vam ne priporočamo nakup literskih steklenic, saj se bo sok še pred polovico uporabe pokvaril oziroma izgubil pravo polno spobnost vseh 150 učinkovin, ki jih vsebuje.

 

Na voljo je pakiranje za 33-dnevni protokol (3 steklenice).

 

33 dnevni protokol (3 steklenice) … 43,50€

 

Artikel je na zalogi
43,50
kom
43,50

Telefonska naročila

02 62 00 230

Vse prevečkrat ljudje skačejo od ene rešitve k drugi, a dejstvo je, da je za ustrezne učinke potrebno dosledno slediti ustreznemu protokolu.

Noni protokol je preprost, samo doslednost je potrebna.

Vsak dan na tešče spijete 4 dcl tople vode (lahko ji dodate limono, limeto ali žlico kisa) ter nato 30 ml noni soka (skodelica za doziranje je priložena). To opravite vsaj 30 minut pred zajtrkom!

Naj to postane prva jutranja rutina vse dni protokola.

Razlika se bo pokazala že po 33 dneh, še večje spremembe pa ljudje opažajo pri 99 dnevnemu protokolu.

Ekološki sok je preverjene kakovosti in izvora, pridelan na način, ki ohranja tako inteligenco kot modrost samega sadeža, ki so ga havajski zdravitelji v svoji ljudski medicini označili kot drevo življenja, saj je njegova uporaba pri njih neomejena.

Sestavina: 100 % sok iz sadeža noni* –  sadeža Morinda citrifolia. *iz kontrolirane ekološke pridelave.

Zakonska deklaracija

Priporočena dnevna količina: 30 ml na dan. Zaužijte zjutraj in popoldan po 15 ml noni soka ali zvečer 30 ml.

Zaužijte ga vsaj 30 min pred obrokom, samostojno ali zmešanega z vodo ali katerim drugim sokom.

Neto količina: 330 g e

 

1 porcija je 30 ml. Izdelek vsebuje 11 porcij.

Pri naročilu 33 dnevnega protokola prejmete 3 steklenice.

Pri naročilu 99 dnevnega protokola prejmete 9 steklenic.

Količino označite zgoraj.

 

Več o tem sadežu si preberite tukaj:
https://klepetobkavi.si/novice/podrobnosti/tajni-sadez-z-razlicnimi-imeni-v-sebi-nosi-neizmerno-moc-1542.html
https://klepetobkavi.si/novice/podrobnosti/sadez-ki-popravlja-celice-darilo-bogov-noni.html

Viri:

Adams, C. D . 1972. Flowering plants of Jamaica. Univ. of West Indies, Mona, Jamaica. 
Altschul, S. V. R. 1973. Drugs and foods from little-known plants. Harvard Univ. Press, Cambridge, MA. 
Anonymous. 1962. Wealth of India: raw materials. Vol. 6. Coun. Sci. & Indus. Res., Delhi, India. 
Audas, J. W. 1952?. Native trees of Australia. Whitcombe & Tombs, Ltd., Melbourne, Australia. 
Baker, J. G. 1877. Flora of Mauritius and the Seychelles. L. Reeve & Co., Covent Garden, London. 
Barker, H. D. , and W. S. Dardeau. 1930. Flore d’Haiti. Serv. Tech. du Dept. Agr. Et de l’Enseignment. Professionnel, Port-au-Prince, Haiti. 
Benthall, A. P. 1946. Trees of Calcutta and its neighborhood. Thacker Spink & Co. (1933) Ltd., Calcutta, India 
Binua, T. M., and J. A. Bugaring. 1982. Nino, an ugly tree of versatile utility. Camopy International 8(4):1. 
Brown, F. B. H. 1935. Flora of southeastern Polynesia. III. Dicotyledons. Bull. 130. Bernice P. Bishop Mus., Honolulu, HI. 
Brown, W. H. 1946. Useful plants of the Philippines. Vol. 3 (Tech. Bull. 10) Phil. Dept. Agr. & Comm., Manila. 
Burkill, I. H. 1935. Dictionary of the economic products of the Malay Peninsula. Crown Agents for the Colonies, London. 
Corner, E. J. H. 1952. Wayside trees of Malaya. Vols. 1 & 2. Gov’t Ptg. Off., Singapore. 
Cribb, A. B., and J. W. Cribb. 1975. Wild foods in Australia. William Collins, Pub. Pty. Ltd., Sydney, Australia. 
Degener, O. 1945. Plants of the Hawaii National Park illustrative of plants and customs of the South Seas. Author, New York Botanical Garden, Bronx Park, NY. 
Drury, H. 1873. The useful plants of India. 2 nd ed. William H. Allen & Co., London. 
Eggers, H. F. A. 1879. The flora of St. Croix and the Virgin Islands. Gov’t Printing Off., Washington, D.C. 
Francis, J.K. (2003). Noni, Morinda citrifolia L. Rubiaceae. U.S. URL: http://www.fs.fed.us/global/iitf/pdf/shrubs/ Morinda%20citrifolia.pdf. Department of Agriculture, Forest Service, International Institute of Tropical Forestry, Rio Piedras, Puerto Rico. 
Gooding, E. G. B., A. R. Loveless, and G. R. Proctor. 1965. Flora of Barbados. 7 th ed. Overseas Res. Pub. 7. Her Majesty’s Staty. Off., London. 
Guzman, D. J. 1947. Especies útiles de la flora Salvadoreña. 2 nd ed. San Salvador, El Salvador, C. A. 
Honychurch, P. N . 1986. Caribbean wild plants and their uses. Macmillan Publishers, Ltd., London. 
Little, E. L., Jr., and F. H. Wadsworth. 1964. Common trees of Puerto Rico and the Virgin Islands. Agr. Hdbk. #249. United States Dept. Agr., For. Service, Washington, D. C. 
Maiden, J. H. 1889. Useful native plants of Australia (and Tasmania). Technol. Museum of New South Wales, Sydney, Australia. 
Massai, E., and J. Barrau. 1956. Food plants of the South Sea Islands. Tech. Paper #94. So. Pac. Comm., Noumea, New Caledonia. 
May, A. F. 1982. Surinaams Kruidenboek: Sranan oso dresi. De Walburg Pers, Zutphen, The Netherlands. 
McClatchey, Will. 2002. Integrative Cancer Therapies. From Polynesian Healers to Health Food Stores: Changing Perspectives of Morinda citrifolia (Rubiaceae). 1(2); 2002 pp. 110-120. 
Merlin, M. D. 1977. Hawaiian coastal plants and scenic shorelines. (2 nd ptg. 1980) Oriental Pub’g Co., Honolulu, HI. 
Merrill, E. D. 1945. Plant life of the Pacific World. Macmillan Co., New York. 
Millspaugh, C. F . 1902. Flora of the island of St. Croix. Pub. 68. Bot. Ser. Vol. 1, #2. Field Colombian Mus., Chicago, IL. 
Morton, J. R. 1981a. Atlas of medicinal plants of Middle America. Chas. C Thomas, Pub., Springfield, IL. 
Morton, J. R . 1981b . 500 plants of south Florida. 2 nd ed. Fairchild Tropical Garden, Miami, FL. 
Morton, J. (1992). The ocean-going noni, or Indian Mulberry (Morinda citrifolia, Rubiaceae) and some of its “colorful” relatives. Economic Botany 46: 241–256. 
Nicolson, D. H. 1991. Flora of Dominica. Pt. 2: Dicotyledoneae. Smithsonian Inst. Press, Washington, D.C. 
Nelson, Scot C. 2005. Morinda citrifolia. Species Profiles for Pacific Island Agroforestry. Version 1.2 http://agroforestry.net/tti/Morinda(noni).pdf (link active May 23 2005) 
Ochse, J. J., and R. C. Bakhuizen van den Brink, Jr. 1931. Vegetables of the Dutch East Indies. Dept. Agr., Indus. & Comm. Of the Netherlands East Indies, Buitenzorg, Java. 
Ostendorf, F. W. 1962. Nuttige planten en Sierplanten in Suriname. Bull. 79. Landbouwproefstation, Paramaribo, Suriname. 
Parham, H. B. R. 1943. Fiji native plants with their medicinal and other uses. The Polynesian Soc., Wellington, New Zealand. 
Peerzada, N., S. Renaud, and P. Ryan. 1990. Vitamin C and elemental composition of some bushfruits. J. Pl. Nutr. 13(7):787-793. 
Petelot, A. 1953. Plantes medicinales du Cambodge, du Laos et du Vietnam. #18. Centre de Rech. Sci. et Tech., Arch. Des Rech. Agron. Au Camb., au Laos et au Vietnam, Saigon. 
Petelot, A. 1954. Plantes medicinales du Cambodge, du Laos et du Vietnam. #22. Centre de Rech. Sci. et Tech., Arch. Des Rech. Agron. Au Camb., au Laos et au Vietnam, Saigon. 
Pierre-Noel, A. V. 1971. Nomenclature polyglotte des plantes Haitiennes et tropicales. Presses Nationales d’Haiti, Port-au-Prince, Haiti. 
Pongpangan, S., and S. Poobrasert. 1972. Edible and poisonous plants of Thai forests. Sci. Soc. Of Thailand, Bangkok. 
Porcher Michel H. et al. 1995 - 2020, Multilingual Multiscript Plant Name Database (MMPND). Most useful plants of the world in 60 languages and 18 scripts - A Work in Progress. Institute of Land and Food Resources, The University of Melbourne. Australia. 
Proctor, G. R. 1984. Flora of the Cayman Islands. Royal Botanic Gard., Kew, England. 
Quisumbing, E. 1951. Medicinal plants of the Philippines. Tech. Bull. 16. Philippine Dept. of Agr. & Nat. Res., Manila. 
Roig y Mesa, J. T. 1945. Plantas medicinales, aromáticas o venenosas de Cuba. Cultural, S. A., Havana, Cuba. 
Safford, W. E. 1905. Useful plants of the island of Guam. Contrib. U.S. Natl. Herb., Vol. 9. Smithsonian Inst., U.S. Natl. Mus., Washington, D.C. 
Seaforth, C. E., C. D. Adams, and Y. Sylvester. 1983. A guide to the medicinal plants of Trinidad and Tobago. Rev’d. Commonwealth Secretariat, Marlborough House, London. 
Simmonds, P. L. 1854. Commercial products of the vegetable kingdom. T. P. A. Day, London. 
Smith, J. 1882. A dictionary of popular names of plants which furnish the natural and acquired wants of man, in all matters of domestic and general economy. Macmillan & Co., London. 
Stahel, G. 1942. De nuttige planten van Suriname. Landbouwproefstation, Paramaribo, Suriname. 
Stone, B. C . 1970. The flora of Guam. Micronesica Vol. 6, complete. 639 pp. 
Sturtevant, E. L. 1919. Sturtevant’s notes on edible plants (edited by U. P. Hedrick). New York Agr. Exper. Sta., Geneva, NY. 
Valentine, N. (1999) . A Preliminary Report on Non-timber Forest Products in Some Pacific Island Countries (with a case study on Morinda citrifolia). RAS/97/330, Working Paper No. 6. SPC/UNDP/AusAID/FAO Paci.c Islands Forests and Trees Support Programme, Suva, Fiji. 
Watt, G. 1908. The commercial products of India. John Murray, London. 
Webb, L. J. 1948. Guide to the medicinal and poisonous plants of Queensland. Bull. 232. Coun. For Sci. & Indus. Res., Melbourne, Aust.

Nazaj

Sorodni izdelki

Obvestilo o uporabi spletnih piškotkov

Za namen zagotavljanja boljše funkcionalnosti, uporabniške izkušnje, varnosti, nemotenega delovanja ter štetja uporabnikov na spletnem mestu uporabljamo spletne piškotke.

Nujni piškotki so potrebni za optimalno delovanje spletne strani, ostali piškotki pa se uporabljajo za prilagoditev vsebin in oglasov ter analizo obiskanosti spletne strani.

Za več informacij si preberite pojasnilo o spletnih piškotkih, kjer lahko vedno zavrnete posamezne spletne piškotke.