DVE NORI JULIJSKI AKCIJI! Prejmi darilo v vrednosti 39€ in 58€! PREVERI ZAVIHEK SPLETNA TRGOVINA

Pomoč in tel. naročila
02 62 00 230
Vaša košarica Je trenutno prazna

Masaji zapestnica iz Kenije

Tradicionalna zapestnica masajev, ki jo je v Slovenijo pripeljala Jasmina.  

V okviru svojega potovanja v Kenijo in Tanzanijo, je čas preživela z Masaji in od njih v vasi kupila to čudovito ogrlico, ki ima prav posebno energijo.  

Narejena je v tehniki masajev, izdelale pa so jih direktno masajke. 

Z nakupom te ogrlice podprete otroke masaje. 

Masaji sicer za življenje ne potrebujejo denarja, saj jim narava nudi dovolj. Potrebujejo pa denar za šolo, v katero pošiljajo svoje otroke.

Artikel je na zalogi
28,00
kom
28,00

Telefonska naročila

02 62 00 230

Kako je Jasmina doživela masaje preberite v članku:

 

Stara modrost pravi, da so potovanja tista, zaradi katerih najprej ostaneš brez besed, potem pa te spremenijo v pripovedovalca zgodb. Pa vendar je odvisno, ali potuješ kot turist ali kot raziskovalec. Kot svobodna raziskovalka in popotnica mi je vsekakor v interesu doživljanje neke dežele in ljudi, saj se mi turistični izleti, katerih namen selfiji ob vseh znamenitosti, ki jih narekuje nek seznam, zdijo preveč površinski. 

Določene dežele, ki so še vedno precej nedotaknjene, še vedno lahko ponudijo takšna doživljanja, medtem ko skomercializirane dežele umeten približek neke kulture prikazujejo zgolj ob razkošnih all-inclusive večerjah v prestižnih resortih, ki pa so isti po vsem svetu. 

 

Popotniki Sri Lanke so bili še pred leti sprejeti na drugačen način, družine so jih povabile medse in jih pogostile z velikim spoštovanjem do vseh tujcev. 

Danes jih je preveč, predvsem tistih, ki se udeležijo vikend tečajev in drugih izobraževanj za “doktorje alternativne medicine”, ki laskavi naziv potem uporabljajo doma za zdravljenje tudi neozdravljivih za visoke zneske. To sem doživela na lastne oči in še imela to srečo, da sem bila povabljena v vas, spoznala njihove običaje in tudi izvedela kako domačini tam gledajo na turiste. 

 

Tudi Nova Zelandija ponuja kar nekaj priložnosti za spoznavanje maorske kulture. Cele vasi so organizirane. Izgleda pristno, pa vendar … še vedno tam svojo službo opravijo maori, ki so preoblečeni v tradicionalna oblačila. Ta oblačila so zdaj njihovi kostumi. In stari običaji ter maorski ples so postali predstave. Za koga? Za turiste.  

A če si raziskovalec ti bo morda vendarle uspelo doživeti nekaj pristnosti, če te bodo tako prepoznali. In denar tukaj nima vrednosti, vrednost ima tvoj pristni jaz, saj po vsem svetu, med vsemi kulturami doživljam podobno … kot bi imeli sposobnost videti v tvojo dušo, prepoznati tvoj namen in potem se zgodi … marsikaj zanimivega sem doživela med maori v Novi Zelandiji in drugod po svetu, na Japonskem, v Avstraliji, na Borneo med oceanskimi cigani, Peruju, Havajih … a v mojem srcu še vedno odmeva nedavna izkušnja med masaji v Keniji. 

 

Ko sem priletela v Kenijo, še nisem prevzela svoje prtljage, ko sem začutila to neverjetno prizemljeno energijo prave Afrike. Pred tem sem že spoznala nekaj muslimanskih afriških dežel, a takšnega občutka nisem doživela še nikjer tako intenzivno. Havaji so bili precej intenzivni v energiji zaznavanja ženskega principa. Ta prelivajoča mehkoba, nežnost, pospešeno čiščenje strahu. 

Kenija pa je zagrela mojo koreninski energijski center in dajala občutek stabilnosti, prizemljenosti. 

 

Po nekaj dnevih Nairobija sem pot s terenskim vozilom nadaljevala do parka Masai Mara. Del ceste je bilo podobno cesti, ostalo pa divjina in 6-urna pot je bila milo rečeno naporna. Intenzivno potujem že desetletje, pa še kaj podobnega nisem doživela, največji približek morda v Sibiriji, vendar je bil tam vsaj makadam. Tukaj mlake, hribčki, doline, blato, povsem neobljudeno, razen nekaj masajev vsako uro, saj smo potovali čez njihovo ozemlje, kar ne bi vedeli, če nam ne bi povedal šofer, saj masaji ne postavljajo tabel, označb, nalepk … 

Njihov izgled je zelo prepoznaven. Telesa so vitka, kitasta. Debelega avtentičnega masaja nisem srečala nikjer, tudi kasneje na drugem ozemlju Afrike ne.

Njihova vitka telesa pa so vendarle izjemno močna, vzdržjiva in vedno odeta v odejo živo rdeče, včasih tudi oranžne barve. To je barva, ki se jo zveri tam bojijo, saj jo povezujejo z ognjem. 

Masaji so strokovnjaki za barve, ki jih pridobivajo iz narave ter so izjemno obstojne. 

Njihova telesa so opremljena tudi z njihovim tradicionalnih nakitom različnih barv, opremljenim z zvončkim in kovinskimi dodatki. Vsaka ima svoj namen, govori svojo zgodbo. 

 

Avtentični masaji se selijo vsakih približno vsakih 9 let. Njihovo skupnost pred divjimi zvermi ščiti ograja iz grmovja in različnega trsja, ki obkroža celotno vas. Dobesedno. S kravami, psi, kokoši in drugimi živalmi živijo torej znotraj kroga in to polje se vsekakor čuti drugače. 

To me je spomnilo na vajo Tadeja Pretnerja, ki nas je med meditacijo postavil v kvadrat in v kroglo, da bi ugotovili, kako nam je bolj naravno in kako je za človeka bolj opolnomočeno ustvarjati v krogu, krogli. 

Hiše znotraj te naravne ograde so narejene iz naravnih materialov, gline in blata. Zgradi jo ženska, ne moški. Moški namreč postane moški šele takrat, ko ga bo obredju obrezovanja, ki se zgodi med drugimi moškimi pošljejo v divjino za 3 leta, kjer preživi ali pa ne. Zunaj varnosti skupnosti, njihovega kroga se mora namreč znajti, da preživi. Šele nato si izbere ženo in le ta začne graditi hišo. Moški v skupnosti masajev lahko ima več žena, če ima dovolj krav ter energije, da jim nudi tisto, kar potrebuje. In te ženske med sabo niso prav nič ljubosumne, pravzaprav si pomagajo pri varstvu, pri vzgoji, gradnji hiše in podobno. 

 

Vsi v njihovi skupnosti delujejo enakovredno. Ko nekdo ubije kravo, njeno meso jedo vsi v skupnosti. Krava ima pomembno vlogo v njihovi skupnosti, saj tudi pijejo njeno kri. Za to je ne ubijejo, temveč ji samo spustijo kri, ki jo uživajo kot del njihovega vsakdanjega življenja v skupnosti, ki jo prežema medsebojno sodelovanje v ritmu narave. Z njimi sem preživela nekaj časa v skupnosti, pa sem kar hvaležna da pitja kravje krvi nisem dožievela, saj priznam, da bi težko ohranila vlogo neobsojajočega opazovalca. 

Masaji za življenje ne potrebujejo prav dosti, le denar za izobraževanje otrok, saj jih v tem času vse pogosteje vključujejo v šole, s tem pa izgubijo tudi možnost, da si obredno luknjanjo ušesa in druge dele telesa. 

Denar v skupnosti delijo z zaslužkom od izdelkov, ki jih prodajajo turistom. Tudi sama sem kupila kar nekaj kosov barvitega nakita in ga pripeljala v Slovenijo. 

Nakit oddaja posebno energijo in ponuja košček tiste afriške prizemljenosti. 

 

Sicer pa so masaji znani po svojem skakanju v višino, na podlagi katere tudi doživljajo višji status in izbirajo ženske, ki jim rodijo otroke. 

 

Pred skakanjem v višino se moški pripravijo s posebnim petjem, mantranjem, hojo v posebnem ritmu. Ko sem jih opazovala sem tudi sama doživela spremenjeno stanje zavesti in njihove poskoke dojela kot željo po povezovanju z vesoljem, s silo nad njimi. 

 

Tako v parku Masai Mara kot tudi na drugim potovanjih, roke položim na tla in se povežem s tlemi, deželo v kateri sem se znašla prosim za dovoljenje in zaupam svoj namen ponižnega raziskovanja. In s partnerjem opažava, da imava precej sreče … na Tajskem sva na primer prvih nekaj minut prvega potopa doživela srečanje z whale sharkom, za takšno srečanje se tam potapljači potapljajo mesece, tudi na otoku Borneo sva uspela opazovati neverjetno število divjih orangutanov in v deževnem gozdu srečala najbolj redke primerke živali. Na Afriškem safariju sva imela ogromno sreče in se iz oči v oči srečala z vsemi živalmi, ki so že na robu izumrtja in se spretno izogibajo stiku s človekom. Tudi najin spremljevalec se je spraševal kako je to mogoče, pa sva mu odgovorila, kaj predvidevama, da je ključ do tega. Nimava pričakovanj, nikogar ne loviva, dovoliva da se zgodi in sva hvaležna da sva tam, kjer sva. Nisva prišla po fotografije, prišla sva samo biti tam, doživeti to, kar je … in menim, da je to tudi dober nasvet za življenje. 

V okviru tega potovanja, ki se je zgodilo na prehodu iz 2018 na 2019 pa sva obiskala tudi Zanzibar. Sloviti Zanzibar, ki je med slovenci izjemno priljubljen. Menim, da je temu prispevala znana pesem Čukov, ki nas je programirala, da je Zanzibar tako zaželena eksotika. 

In res je, turkizno morje, peščene plaže božajo oči. In tudi tam srečaš “masaje”, ampak so drugačni. Skušajo ti nekaj prodati na vsak način, hodijo za tabo, te prepričujejo, sprašujejo … zvečer pa imajo dogovorjene nastope po resortih, kjer uprizorijo skoke in da … naredijo predstavo in oblečejo kostime. Masaji namreč niso doma na Zanzibarju, a vendar so s strani turistov nadvse navdušeni, saj jim omogočijo zanimivo fotografijo, selfija ki bo navdušil tiste,  ki si tega potovanja niso privoščili. 

A to niso masaji, ki zaslužen denar razdelijo v skupnosti. Niso masaji, ki bi doživeli čisto divjino 3 leta, ki fantke spremeni v moške. Niso masaji, ki govorijo poseben jezik, ki ga živali prepoznajo in se obnašajo do njih drugače kot do turistov, ki jih slišijo iz terenskih vozil. Niso masaji, ki bi si zaslužili njihova oblačila, a so masaji, ki jih ljudje spoznavajo in po njih sodijo. Večini je selfie dovolj, tako da na koncu vsak dobi tisto, kar išče. A kot popotnica opažam, kako ogrožena je avtentičnost starih ljudstev in kako sodobni svet in kapitalistično razmišlanje penetrira v vsak košček sveta. Hvaležna sem, ker sem si omogočila takšno raziskovanje, ki mi omogoča veliko potovanj, to me notranje bogati, ponuja nek drugačen pogled, hkrati pa mi vliva še več hvaležnosti in ljubezni, ki jo čutim do Slovenije, moje dežele. Slovenija namreč nudi zares čudovito naravo, odlične pogoje za življenje in veliko vsega v majhnem okolju. Pa tudi za Hrvaško sem hvaležna. Zanzibar je res lep s turkizno barvo, a izkušnja kopanja v jadranskem morju in na plaži Zanzibarja se ne more primerjati. Bodimo hvaležni, Slovenija si to zasluži. 

 

Jasmina Kandorfer

Nazaj

Obvestilo o uporabi spletnih piškotkov

Za namen zagotavljanja boljše funkcionalnosti, uporabniške izkušnje, varnosti, nemotenega delovanja ter štetja uporabnikov na spletnem mestu uporabljamo spletne piškotke.

Nujni piškotki so potrebni za optimalno delovanje spletne strani, ostali piškotki pa se uporabljajo za prilagoditev vsebin in oglasov ter analizo obiskanosti spletne strani.

Za več informacij si preberite pojasnilo o spletnih piškotkih, kjer lahko vedno zavrnete posamezne spletne piškotke.