To, kar zaužijemo, vpliva na pH našega telesa. In pH vpliva na naše zdravje. Tkiva in organi v telesu vzdržujejo različne optimalne pH-vrednosti. Želodec, recimo, mora biti res kisel, da predela in prebavi zaužito hrano (od 1,5 do 3,0). Koža, po drugi strani, ima pH med 4 in 6,5, pH krvi pa mora biti znotraj blago alkalnega razpona med 7.35 in 7.45. Ti razponi so pomembni zato, ker v telesu opravljajo več funkcij:
-
ščitijo pred mikrobi
-
vplivajo na delovanje encimov in celic
-
v telesu presnavljajo beljakovine
-
vplivajo na delovanje hormonov itd.
Kaj se zgodi, če se telo preveč zakisa? Osnovna vloga celic je prenos potrebnih hranilnih snovi in kisika ter izločanje odpadkov – s tem pa je neposredno povezano kislinsko-bazično ravnotežje znotraj in izven celice. Celicam najbolj ustreza rahlo bazično stanje. S tem ko se telo preveč zakisa, se spremeni električna napetost na membrani znotraj celice, kar vodi v motnje delovanja celic in organov. Glede na sodobno prehrano, ki je obremenjena s kislinami (živila vsebujejo veliko beljakovin, soli, procesiranih žitaric in malo alkalno tvorne hrane in mineralov), je večina ljudi zakisanih. Naša telesa niso sposobna sprocesirati tako veliko kislin, zato se je pri veliko ljudeh razvilo stanje t. i. blage kronične presnovne acidoze, kar z drugimi besedami pomeni, da je pH krvi še vedno znotraj normalnega pH-razpona, vendar bolj proti kislemu delu tega razpona. Telesu kratkotrajne spremembe kislo-bazičnega stanja načeloma ne predstavljajo težav, problem pa se pojavi, če kislo stanje postane stalnica oz. dolgoročna konstanta. Zakisanost povzroči, da telo črpa lastne rezerve, dva najbolj obremenjena organa pri presnavljanju kislin pa sta ledvice in pljuča. Če je kislin preveč ter ju ledvice in pljuča ne moreta v celoti presnoviti, se začnejo kisline nabirati oz. shranjevati v kosteh. Za vzpostavljanje ustreznega pH se začne raztapljati kalcij … Dolgoročno pa vemo, kam to vodi − v osteoporozo oz. poroznost kosti. Tudi sicer se s procesom staranja v telesu normalno zmanjšuje ledvična funkcija, zaradi česar je obremenjenost telesa s kislinami pri starejših še toliko večji problem.
Ostali simptomi zakisanosti
Najbolj značilni simptomi zakisanosti so: utrujenost, zamorjenost, slaba koncentracija, nervoza, slaba tolerantnost na stresne dogodke, napihnjenost, motena prebava, zaprtje, glavobol, slaba odpornost, težave z mišicami in sklepi, spremembe na koži, laseh in nohtih, različne bolezni (avtoimunske bolezni, rak, revmatoidni artritis, osteoporoza itd.).
Zdaj pa, kako ukrepati?
-
Pri razkisanju nam pomaga ustrezna alkalna in bazična hrana (glejte tabelo spodaj), predvsem zelenjava, zlasti temnozelena, listnata, ki vsebuje veliko mineralov. Ti pa vežejo kisline in jih izločajo iz telesa.
-
Sadje, ki deluje bazično.
-
Žita: proso, amarant, kvinoja …
-
Vsa ta živila naj bodo vsaj v 60–70 % del vašega jedilnika. Kruh ni problem, uživajte ga v dopoldanskem času in v manjših količinah. Pomembno pa je, da je polnovreden. V dopoldanskem času lahko uživate sadne smutije, popoldne pa zelenjavne. Razen stevie in melase uživajte čim manj sladkorja.
-
Poskrbite za minerale v sledovih (ki vežejo kisline in jih pomagajo izločiti iz telesa). Je pa res, da je naša prst osiromašena mineralov in posledično jih primanjkuje tudi v hrani. Ker minerali uravnavajo PH-telesa, je dobro, da poskrbite za njihov ustrezen vnos (in sicer magnezija, cinka, bora, klorida, natrija, kalija, sulfata, litija itd.).
Komentarji