Jasminino rojstnodnevno presenečenje! Izkoristite dneve brezplačne poštnine za nakupe v spletni trgovini.

Pomoč in tel. naročila
02 62 00 230
Vaša košarica Je trenutno prazna

Zgodba o tem kako je nastala naša receptura za ČAGIN ČAJ

Zgodba o tem kako je nastala naša receptura za ČAGIN ČAJ

Ali zgodba o tem kako je receptura  altajskega šamana za zdravilen črn čagin čaj prišla v Slovenijo

Ko sem se pred dvema letoma vračala z Altaja, sem na letališču v Gorno Altajsku srečala znanca Vladimirja, ki je potoval v Moskvo. Nazadnje sva se videla štiri leta nazaj na prireditvi Elain, altajskem narodnem prazniku, kjer altajski narodi prikažejo svoje spretnosti na konjih, svoje plese, grleno petje itd… Vladimir se je precej spremenil – govoril je bolj počasi, deloval mi je precej umirjeno in ker sem ga poznala kot hitrega v mislih in dejanjih, me je zanimalo, zakaj taka sprememba. Povedal mi je, da je leto nazaj doživel močan infarkt s paralizo leve polovice telesa in poškodovanim centrom za govor. Zdravniki so predvidevali, da bo vse življenje ostal hrom in močno prizadet. Njegova žena Tatjana je šla po pomoč k nekemu močnemu šamanu v 600 km oddaljen Koš Agač na mongolski meji, ki ji je povedal, da bo  njen mož preživel in se pozdravil, če bo pil čagin čaj iz drevesne gobe čage s področja Belovodja (porečje reke Akk kem – v altajščini Bela voda, ledeniška reka, ki teče iz ledenika pod najvišjo goro Sibirije Beluho) in vodo iz izvira Ažan su ob reki Katun. Tatjana je šamanu verjela – preskrbela si je čago iz doline Akk kem, šla po vodo na sveti izvir, naribala zunanjo črno plast čage in Vladimirju pripravljala čaj kot ji je svetoval šaman. Čez 3 mesece je bil Vladimir na nogah, ponovno se je naučil govoriti in presenetil zdravnike na kardiološkem oddelku bolnišnice v Gorno Altajsku, ki so njegovo ozdravitev imenovali čudež.

Vladimirjeva pripoved o ozdravitvi na letalu do Moskve mi je zvenela bolj verjetno kot jo je razumela uradna medicina. Iz pripovedovanj Altajcev sem namreč vedela, da imajo t.i. sveti izviri moč ozdravitve vrste bolezni – verjetno zaradi vsebnosti mineralov, zlasti srebra in zlata, pa tudi zaradi dejstva, da gre v bistvu za zdravilno ledeniško vodo, ki ima zaradi mikrostrukture molekul večjo sposobnost prehajanja skozi celično membrano. Prijatelj Arkadij mi je povedal, da ima na Altaju vsaka družina svoj Aržan su – zdravilni ali sveti izvir, kamor hodijo po vodo, če kdo v družini zboli. Sveti izvir Arkadijeve družine Sajlankin je na primer kar 30 km oddaljen od vasi in do tja je moč priti le na konju – pa vseeno, ko kdo zboli, se podajo na pot ne glede na letni čas in vremenske pogoje. 

Razumela sem tudi zakaj mora biti čaga prav s področja Belovodja. To področje pod Beluho ima posebno energijsko polje, znanstveno razloženo s geološko sestavo tal (kvarci, magnetiti in nenavadno veliko število padlih meteoritov). Tako fitomedicina kot zeliščarstvo Altaja zato vse rastline s tega področja uvrščata med zdravilne z visoko potenco zdravilnih učinkovin. 

Ob Vladimirjevi pripovedi sem pomislila, da bom prihodnjič, ko bom šla na Altaj, poiskala proizvajalca, ki bi čagin čaj pripravil po tej recepturi. Biostimul je imel v svojem proizvodnem programu že čagin čaj, pripravljen je bil narediti posebno recepturo zame, izvir Aržan su ni bil daleč, voda je imela vse potrebne certifikate, problem pa je bila črna čaga izpod Beluhe. Področje je 700 km oddaljeno od Gorno Altajska, nedostopno, domačini pa so predvsem lovci in pastirji. Na pomoč sem poklicala mojo učiteljico altajske fitomedicine Lariso iz Kučerle:

«Larisa potrebujem brezovo gobo čago, veliko čage in biti mora izpod Beluhe z doline Akk kem«, sem ji razložila po telefonu. 

Larisa mi je odgovorila:«V Multi (85 km daleč) živi mužik, ki nabira brezovo gobo. Ko naslednjič prideš, bo prišel in prinesel, kar ima.«

Adlično, sem si mislila, čagin čaj iz črne čage izpod Beluhe bo! Konec septembra sem prišla v Kučerlo. Mužik z imenom Valerij je prijezdil na svojem konju čez nekaj dni. Dva dni je potoval. Za sedlom je imel privezani dve veliki reševinasti vreči s pričakovano čago. Toda – ojojoj… Prinesel je polni vreči bele macesnove gobe!   Tudi to so zdravilne gobe, rastejo na starih macesnih v višini, ki jo lahko dosežeš s tal. Stari Valerij nabira te gobe, čaga je namreč le redko na spodnjem delu debel brez, saj raste tam, kjer brezo poškoduje žled, sneg ali viharji, to pa je običajno visoko v krošnji, kamor je potrebno splezati. Valeriju sem plačala dvakrat več kot je želel, se mu zahvalila in macesnovo gobo podarila Larisi, da bo imela nekajletno zalogo za svoje čajčke in zdravilne praške. 

Arkadij je medtem tiho opazoval dogajanje  (in moje razočaranje) in rekel: »Maria Ana ne skrbi, Bijandu ti bo nabral čago!«

Ko sem sem letos aprila vrnila, je imel Bijandu pripravljenih šest vreč čage, ki jih je nabral čez zimo. Letos mu bo pri nabiranju pomagal tudi njegov brat iz Koš Agača. Tako se bo krog sklenil – informacija o recepturi, ki je prišla od šamana iz Koš Agača, je čez 80 km oddaljeni vzhodni Katunski hrbet »našla« Bijanduja, rojenega v Koš Agaču, po nenadni smrti staršev preseljenega v dom za sirote v Gorno Altajsk , kjer je spoznal študentko Viktorijo, Arkadijevo hči, se poročil in preselil v Belovodje. 

Kozmos ima res odličen načrt in postavi ljudi  na pravo mesto, da lahko delujejo v skupno dobro. Tudi Bijanduju se je težko in nevarno delo z nabiranjem čage obrestovalo – doslej je imel le enega konja, letos pa njegova čreda šteje že 8 odličnih in osedlanih konj.

Zelo veliko čage je potrebno nabrati, da zadošča za črni čagin čaj po recepturi šamana iz Koš Agača. Za zdravilni učinek je bistvenega pomena predvsem črni del čage – zunanji sloj brezove gobe, kar po ugotovitvah proizvajalca pomeni, da 1kg težka čaga da le 0,08 kg kromagenega dela, kar zadošča le za 720 ml črnega čaginega čaja. Prav ta kromagenski kompleks (polifenoli, betulinska kislina in melanin) pa je odločilni dejavnik pri zdravilnosti čaginega čaja. Čagin čaj, ki je pripravljen iz celotne gobe, torej rjavega in črnega dela, ima le okrog 10% kromagenskega kompleksa, črni del pa 57% kromagenskega kompleksa, vsaj 30% beta glukana in vsaj 40% polisaharidov. Študije, ki jih je opravil inštitut Alfafit v Barnaulu, kjer čago uporabljajo kot naravno »kemoterapijo« pri onkoloških boleznih, so pokazale, da je v črnem sloju čage tudi visoka vsebnost mikroelementov. 

Prvo čago,  po katero je Bijandu plezal na  vsaj 10 m visoko brezo lansko poletje, je Bijandu podaril Jasmini. Darilo Altaja je tako prišlo v Slovenijo, slika tiste čage iz Belovodja pa je na embalaži čaginega čaja, narejenega po recepturi šamana iz Koš Agača.  

Maria Ana Kolman

Sorodne objave

Trenutno ni novic.

Nazaj

Komentarji

Obvestilo o uporabi spletnih piškotkov

Za namen zagotavljanja boljše funkcionalnosti, uporabniške izkušnje, varnosti, nemotenega delovanja ter štetja uporabnikov na spletnem mestu uporabljamo spletne piškotke.

Nujni piškotki so potrebni za optimalno delovanje spletne strani, ostali piškotki pa se uporabljajo za prilagoditev vsebin in oglasov ter analizo obiskanosti spletne strani.

Za več informacij si preberite pojasnilo o spletnih piškotkih, kjer lahko vedno zavrnete posamezne spletne piškotke.