Jasminino rojstnodnevno presenečenje! Izkoristite dneve brezplačne poštnine za nakupe v spletni trgovini.

Pomoč in tel. naročila
02 62 00 230
Vaša košarica Je trenutno prazna

Zdravilna moč koprive

Zdravilna moč koprive

Ena najbolj pomemnih zdravilnih rastlin v fitoterapiji je kopriva. Uporablja se samostojno ali v kombinaciji z drugimi zelišči. Zdravilni so vsi deli – listi, stebla, semena in korenine.  

Medtem ko je kopriva tako v fitomedicini kot v ljudskem zdravilstvu ena najbolj cenjenih zdravilnih rastlin, je za mnoge predvsem nadležen plevel.   Danes se zdi povsem neverjetno,    da je imel nekoč kilogram mlade koprive  višjo ceno kot kilogram mesa in da so bila mnoga polja zasejana s koprivami.

 

Družina koprivovk (Urticaceae) ima veliko podvrst, od katerih pri nas poznamo veliko koprivo (Urtica dioica L.), malo koprivo (Urtica urens L.) in mrtvo koprivo (Lamium L.)

Velika in mala kopriva imata podobne lastnosti in obe sta pekoči. Lastnost koprive, da opeče ali zažge kot krop je verjetno vzrok za poimenovanje te rastline: v ruščini se imenuje kropiva oz. krapiva, iz česar je po črkovni premeni v drugih slovanskih jezikih nastalo ime kopriva.

 

Zeleni deli koprive vsebujejo 5% beljakovin v svežih listih in kar 20% v posušenih listih (bistveno več kot v zelju, korenju in solati), 0,7% maščob, 7% ogljikovih hidratov (škrob), 2-5% klorofila, čreslovine, galno, mravljinčno, ocetno in masleno kislino, glukokinin, sekretin, histamin, acetinholin, serotonin, fitosterol, do 20 mg% provitamina A, 75-137 mg% vitamina C (dvakrat več kot plodovi črnega ribeza), vitamin B2, pantotensko kislino, karoten (več kot korenje) in vitamin K, ter veliko mineralnih snovi (železo, magnezij, kalij, fospor, mangan, natrij in kremenčevo kislino).  

 

  Koprive nekateri imenujemo "zelenjavno meso", ki po hranilni vrednosti ni slabše od stročnic. Spomladi mlade liste koprive uporabljamo za juhe, pire, pite in namaze. Posušene in zdrobljene liste koprive lahko uporabimo kot začimbo, ki pa jo jedem dodajamo na koncu, da se ohranijo vitamini.

Liste nabiramo spomladi in zgodaj poleti do cvetenja.  Sušimo jih razporejene v tankih plasteh na podstrešju. Na soncu sušene koprive izgubijo klorofil in železove spojine.

Semena vsebujejo do 32% maščobnega olja, tokoferone, proteine in linolensko kislino. Nabiramo jih junija in julija. Posušene zdrobimo v prah in uporabljamo kot začimbo.

Korenine vsebujejo heterogene polisaharide, glikozide, sterole, lektine, kumarine, lignane, tanine, mono- in triterpene. Nabiramo jih jeseni.

V tradicionalni medicini se korenine koprive uporablja za zdravljenje driske in kot antihelmintik.  Korenine koprive so bile v uradni medicini  prvič uporabljene pri motnjah sečil v 50-ih letih 20. stoletja. V Evropi je bila leta 1986 odobrena uporaba korenine koprive pri težavah z uriniranjem pri benignih adenomih prostate v stopnjah I in II. British Herbal Compendium  je leta 2006 objavil klinično raziskavo, v kateri je bilo potrjeno, da so korenine kopriva primerne za simptomatsko zdravljenje motenj  v zgodnjih fazah benigne hiperplazije prostate.

 

Mrtva kopriva (Lamium L.) ima bele cvetove (Lamium alba) ali rožnate cvetove (Lamium maculatum). Mladi listi vsebujejo 50-100 mg% vitamina C in do 20 mg% provitamina A. Uporabljajo se za juhe, prikuhe, pireje in kot dodatek solatam. Cvetovi bele mrtve koprive se uporabljajo pri ženskih težavah (predvsem belem toku pri mladih dekletih), za čiščenje krvi pri ekcemih, skrofulozi in otroških izpuščajih, pri slabokrvnosti, povečani vranici, pri nespečnosti, boleznih dihal, so antidiaroik, antidizenterik, diuretic, antiflogistik, antispazmodik in hemostatik.

 

Starogrški zdravnik Hipokrat (okoli 460 pr.n.št. – okoli 380 pr.n.št.) je opisal mnoge zdravilne lastnosti koprive.    Rimski zdravnik Aulus Cornelius Celsus (25 pr.n.št. – 50 n.št.9, je v osmih knjigah »O medicini« povzel in sistematiziral vso literaturo o medicini, ki je bila takrat na voljo. Koprivi je namenil častno mesto, saj so Rimljani z njo zdravili vrsto bolezni. Avtor natančno opisuje protokol pri ohromelosti okončin, impotenci, revmi, krčnih žilah itd. s pomočjo svežih kopriv.

 

Velik prispevek v znanosti zeliščarstva je dal Claudius Galen (129 – 200 do 216), zdravnik in farmacevt v starodavnem Rimu. Galen je napisal več kot sto del o medicini. Koprive je opisal kot panaceo za vse bolezni, zato ni nič nenavadnega, da so stari Rimljani spomladi  jedli mlade koprive, kar naj bi  krepilo imunski sistem in jih ščitilo pred boleznimi vse leto.   Galen je začetnik prvih poskusov razvoja tehnologije za pripravo ekstraktov, tinktur in drugih oblik zdravil, pri čemer je najbolj pogosto uporabljal prav koprivo. Še vedno se številna zdravila imenujejo galenska, ker so v lekarnah pripravljena po predpisani zdravniški recepturi.

 

 K razvoju znanosti o zdravilnih lastnostih zdravilnih rastlin je veliko prispeval tudi znanstvenik in zdravilec Abu Ali Ibn Sina ali Avicena (980–1038).  Njegovo temeljno delo je bila medicinska enciklopedija z naslovom Canon medicinae, ki velja za zbornik celotnega znanja medicine v starem veku in je plod izročil starogrških, rimskih, indijskih, perzijskih ter arabskih zdravnikov. Temelji predvsem na Hipokratovih in Galenovih naukih ter Aristotelovi filozofiji narave. Avicena je podrobno opisal raznolikost zdravilnih lastnosti koprive.  Zlasti zanimive so njegove navedbe, da se semena kopriv lahko uporabljajo za zdravljenje rakavih tumorjev, pepel iz koprive, ki ima baktericidne lastnosti, pa se lahko uporablja za zdravljenje ran in ureznin ter za čiščenje kože. Avicenna je za vnetje bezgavk priporočil uporabo koprivinega čaja, za astmo in bronhitis pa čaj iz koprivinih semen.  Ženskam, ki niso uspele zanositi, je Avicenna priporočal, da jedo liste mladih kopriv s čebulo in jajcem.  

 

 V ljudski medicini se je  pri boleznih jeter in žolčevodov, ledvičnih kamnih, diereji, kroničnem zaprtju, prehladu, boleznih dihal, hemoroidih, akutnem sklepnem revmatizmu, mišičnem revmatizmu in protinu uporabljal poparek iz kopriv in tudi koprivna juha. Poparek koprive je v ljudski medicini tudi odlično sredstvo  za t.i. čiščenje krvi. Kopriva je namreč bogata z minerali, zlasti železom, zato  se v krvi poveča vsebnost hemoglobina.   Iz izkušenj ljudskega zdravilstva je znano tudi, da kopriva pospešuje tvorbo mleka pri doječih materah.

 

 Kot lekarniški pripravek so v prodaji listi koprive dioica. Uporablja se predvsem  kot hemostatsko sredstvo (pri pljučnih, črevesnih, materničnih, hemoroidnih in drugih krvavitvah), pa tudi pri aterosklerozi, anemiji, pomanjkanju železa, holecistitisu, gastritisu, čiru na želodcu in dvanajstniku, prebavnih motnjah, sladkorni bolezni in revmatizmu.

 Kopriva pa je tudi odlično zdravilo proti spomladanski utrujenosti, izboljša metabolizem ter poveča odpornost telesa. 

 

 

Pomladne vitaminske jedi iz koprive:

  • Koprivni namaz: sveže liste kopriv spasiramo, dodamo maslu, začinimo po okusu in uporabljamo kot namaz ali dodatek jedem.
  • Koprivna solata z jajcem in hrenom: liste koprive blanširamo, nasekljamo, dodamo trdo kuhano jajce, nariban hren, sol, kislo smetano in rastlinsko olje.
  • Koprivna juha: skuhamo krompir in korenje, na koncu dodamo koprive, praženo čebulo in česen, kislo ali sladko smetano in sol ter spasiramo v kremno juho.  

 

Fitoterapvtska priporočila za uporabo koprive:

  • Sok iz svežih koprivnih listov iztisnemo v sokovniku, ostanek uporabimo za pire. Sok je odlično sredstvo za t.i. čiščenje krvi, pri prebavnih motnjah in pri odlaganju soli v sklepih, pa tudi za razkuževanje ter hitro celjenje ran. 
  • Kandirane korenine koprive so učinkovito zdravilo za trdovraten kašelj.
  • Poparek listov ali sok koprive uporabljamo tudi kot tonik za krepitev las ter proti prhljaju in izpadanju las. Iz kopriv si lahko pripravimo tudi šampon: 100 g spasiranih listov koprive prelijemo z 0,5 l vode in 1 žlico jabolčnega kisa ter kuhamo 30 minut. 
  • Za krepitev odpornosti: koprive povežemo v snop in se z njimi tolčemo po golem hrbtu. Protokol se priporoča spomladi in jeseni, 1-krat tedensko. 
  • Listi koprive imajo zaradi vsebnosti fitoncidov sposobnost ohranjanja hitro pokvarljivih živil, kot so meso in ribe. 
  • Bolezni jeter: čajna mešanica iz listov koprive, pšenične trava in listov borovnice. Eno malo žličko vsake sestavine prelijemno z 2 dcl vrele vode, pustimo pokrito 10 min, precedimo in pijemo 3-krat na dan 20 min pred obrokom.
  • Bolezni ledvic in sečil: čajna mešanica iz enakih deležev listov koprive, trpotca, šentjanževke in listov borovnice. Eno malo žličko vsakega zelišča dodamo v 2 dcl hladne vode, kuhamo na šibkem ognju 5 min, pustimo stati 20 min, precedimo in pijemo 3-4-krat na dan 20 min pred obroki.  
  • Pri prekomernih fizičnih in psihičnih naporih ter za povečanje obrambne sposobnosti telesa: čajna mešanica, sestavljena iz enega dela listov koprive, dveh delov listov maline in štirih delov listov črnega ribeza.  Eno žlico mešanice prelijemo z 2 dcl vrele vode, pustimo pokrito 15 min, precedimo, dodamo žličko medu in pijemo zjutraj in zvečer.   
  • Za povečanje spolne želje: 1 čajno žličko spasirane koprive, jajčni rumenjak in spasirano  eno srednje veliko čebulo zmešamo in pojemo 3-krat na dan eno malo žličko.  
  • Sladkorna bolezen: poparek koprivnih listov 2,5 dcl pijemo 4-krat na dan. 
  • Za večjo količino mleka pri doječih materah: čajna mešanica iz dveh delov listov koprive, enega dela semen kopra in enega dela semen janeža. Eno žlico zmešanih zelišč prelijemo z 2 dcl vrele vode, pustimo pokrito 2 uri in popijemo 1 dcl čaja 4-krat na dan.
  • Revmatizem, bolečine zaradi prizadetega živca, poliartritis, radiculitis: koprive povežemo v snop in z njim udarjamo po obolelih mestih. Pekoča bolečina izboljša prekrvavitev in pogosto odstrani vnetni proces.
  • Parodontoza in bolezni ustne sluznice: pripravimo si močan poparek iz listov koprive in večkrat na dan spiramo usta.
  • Bolečine sklepov in nevralgije: zdrobljene suhe ali sveže korenine prelijemo s 70% alkoholom, pustimo  teden dni pri sobni temperaturi, precedimo in uporabljamo za masažo sklepov in nevralgičnih predelov.    

 

 

Vse do 19.stoletja so iz koprivnih stebel izdelovali papir in trpežne tkanine s svilenim sijajem. Vlakna koprive so zelo močna in primerna tudi za izdelavo vrvi, nekoč so iz njih izdelovali tudi ribiške mreže.  

V pravljici Hansa Cristiana Andersona  "Divji labodi" Elza svojim bratom tke majice iz koprive, da bi jih varovale pred uroki.

Rastlinski svet so ljudje opazovali v ponavljajočem se življenjskem krogu in ga razumeli kot nesmrtnega - rojstvu je sledila rast, po tem smrt in ponovno rojstvo. “Nesmrtnost” rastlin je človeku ponujala navdih za iskanje sredstev in načinov za zaščito pred vsem, kar je ogrožalo življenje smrtnikov – od bolezni do delovanja demonskih sil.  Vera v čarobne lastnosti rastlin je prispevala k prepričanju, da je človek s pomočjo rastline dobil moč in zaščito.  Koprivi so od nekdaj pripisovali čarobne lastnosti in jo uporabljali v magiji kot zaščito pred zlimi duhovi, ki so poosebljali bolezni, nesreče, zlo, prekletstva in razne nevarnosti.  Kot kadilo so jih uporabljali v obredih čiščenja in zaščite, ali pa kot darilo duhovom in bogovom, da bi si pridobili zaščito, moč in podporo.

Apotropne lastnosti koprive oz. njeno magično sposobnost zaščite pred  slabimi vplivi so široko uporabljali vsi Slovani v čarobnih obredih zaščite pred boleznimi,   zlobnimi duhovi in nesrečami. Še danes se je marsikje ohranilo prepričanje, da koprive, nabrane na predvečer Svetega Jurija in položene pod vzglavnik, odženejo bolezen in zagotavljajo zdravje vse leto. 

 Na Poljskem in v Bolariji so z zažiganjem koprive preganjali celo oblake toče.  V Srbiji so ob grmenju koprive dajali v žepe in na ognjišča, kar naj bi bila zaščita pred strelo, saj gromovnik Sveti Ilija nikoli ne udari v koprive.

Ljudski praznik ob poletnem sončnem obratu, imenovan Kres, Kresni večer, Ivanje, Šentjanževo in Ivan Kupalo se v Bolgariji imenuje Ivan Koprivan, ker je bila po eni izmed legend o Janezu Krstniku njegova glava, ki jo je dal odsekati Herod Antipa na željo Salome, vržena v koprive.   

 

Pri južnih Slovanih se je kopriva uporablja kot obredna hrana. Pred sončnim vzhodom na dan Svetega Blasia (Sveti Blaž) so v bolgarskih vaseh kuhali mlade koprive in jih jedli za zajtrk za “obnovo krvi”. Na dan Janeza Krstnika pa so pripravljali različne jedi iz koprive v spomin na svetnika, čigar odsekano glavo naj bi našli v koprivah nekje v Rodopih. Da bi ohranili zdravje čez vse leto, so kuhali jedi iz koprive tudi na  dan Svetega Evdokima, na dan 40-ih mučencev  pa so jedli koprivo skupaj s 40-imi zrni kuhane pšenice.   V severovzhodni Srbiji so bile koprive nekoč del velikonočnega obroka. V mnogih krajih Bolgarije na veliko noč, ki ji pravijo koprivarka, pred kosilom jedo rdeče obarvana jajca, po kosilu pa zelene koprive.

 

   V ljudskem verovanju so bili zli duhovi krivi za vse nesreče in bolezni, zato so si ljudje omislili vrsto načinov za zaščito. Ponekod še danes uporabljajo predpražnike narejene iz koprivnih vlaken, kar naj bi preprečevalo vstop tako zlim duhovom kot tudi ljudem s slabimi nameni. Tudi koprive, položene pod običajni predpražnik, naj bi tistim, ki vstopijo v dom z zlimi nameni, vzele vso moč.

 

Naše zdravilne rastline pa bodo tudi tematika mojega vikend seminarja z naslovom Fitoterapija za krepitev zdravja, preventivo in zdravljenje, ki bodo potekala od 16. do 18. oktobra 2020 na Šenkovi domačiji na Jezerskem. 

 VEČ INFORMACIJ NAJDETE TUKAJ

Maria Ana Kolman

Sorodne objave

RECEPT: veganski čufti v omaki

Tokrat se lotevamo priprave verjetno najbolj priljubljenega kosila po mnenju otrok. Roke gor, kdor ni maral čuftov! …

Kaj nam prinašajo junijske energije z vidika karme, astrologije/numerologije in feng shuija?

Mesec junij je v vibraciji števila 6, ki govori o lepoti, denarju, umetnosti, ljubezni in vrednotah. Šestica si želi, da …

Kaj pridobimo z vadbo qigonga?

Ko govorimo o qigongu, ne mislimo zgolj na neko telovadbo, ampak bolj na celoten koncept življenja. Vadba Qigonga zajema …

Nazaj

Komentarji

Obvestilo o uporabi spletnih piškotkov

Za namen zagotavljanja boljše funkcionalnosti, uporabniške izkušnje, varnosti, nemotenega delovanja ter štetja uporabnikov na spletnem mestu uporabljamo spletne piškotke.

Nujni piškotki so potrebni za optimalno delovanje spletne strani, ostali piškotki pa se uporabljajo za prilagoditev vsebin in oglasov ter analizo obiskanosti spletne strani.

Za več informacij si preberite pojasnilo o spletnih piškotkih, kjer lahko vedno zavrnete posamezne spletne piškotke.