Komaj čakamo dopust. Štejemo dneve. Sanjamo o morju, hribih, mirnih jutrih, več časa zase in občutku, da bomo končno zadihali.
Potem pa se zgodi nekaj, kar pozna presenetljivo veliko ljudi.
Prvi dan dopusta glavobol.
Drugi dan boleče grlo.
Tretji dan utrujenost, prebavne težave ali občutek, da telo sploh ne zmore uživati.
Namesto da bi na dopust prišli spočiti, pridemo izčrpani. Namesto da bi se sprostili, se telo sesuje. In namesto da bi od prvega dne uživali, potrebujemo tri dni, da sploh pridemo k sebi.
Zakaj se to zgodi?
Pogosto ne zato, ker bi bil dopust problem. Problem je način, kako pridemo do dopusta.
Dopust se ne začne na cilju, ampak doma
Veliko ljudi zadnje dni pred dopustom deluje v popolnem preživetvenem načinu.
Zaključiti delo.
Odgovoriti na maile.
Oddati projekte.
Pospraviti stanovanje.
Oprati perilo.
Spakirati kovčke.
Urediti dokumente.
Kupiti, kar manjka.
Poskrbeti za otroke, živali, rastline, dom, službo in še vse vmes.
Telo je v stresu, glava je polna, živčni sistem pa nima niti minute, da bi preklopil.
In potem sedemo v avto ali na letalo in pričakujemo, da bomo v trenutku sproščeni.
A telo ne deluje tako.
Če smo ga več tednov ali mesecev držali v napetosti, ne more čez noč preklopiti v mir. Pogosto se zgodi ravno obratno. Ko pritisk končno popusti, telo pokaže, kako utrujeno je v resnici.
Ko stres popusti, telo končno spregovori
Dokler smo v pogonu, nas stresni hormoni pogosto držijo pokonci. Delamo, hitimo, organiziramo, rešujemo, zaključujemo in potiskamo utrujenost na stran.
Ko pa se ustavimo, telo dobi prostor, da pokaže, kaj se je dogajalo v ozadju.
Takrat pride glavobol.
Takrat pride utrujenost.
Takrat pride prehlad.
Takrat se oglasi prebava.
Takrat se pojavijo bolečine, napetosti ali vnetja.
Ne zato, ker bi nas dopust “pokvaril”, ampak zato, ker smo na dopust prišli že izpraznjeni.
Telo ni zbolelo iz nič. Samo končno je dobilo priložnost, da pove resnico.
Najpomembnejše pravilo: tri dni pred dopustom se umirite
Če želite na dopust oditi drugače, si zapomnite zelo preprosto pravilo:
Tri dni pred dopustom naj bo doma že vse pripravljeno.
To pomeni, da naj bo večina stvari že spakirana, perilo oprano, obveznosti zaključene, potovalne stvari pripravljene, dom urejen do te mere, da vas zadnji dan ne čaka kaos.
Ti zadnji trije dnevi naj ne bodo še zadnji veliki sprint.
Naj bodo uvod v dopust.
Mini dopust doma.
To ne pomeni, da ne boste naredili ničesar. Pomeni pa, da ne delate vsega zadnji trenutek. Da ne pakirate ob polnoči. Da ne odhajate od doma v paniki. Da zadnji večer ne tečete še v trgovino, lekarno, pralnico in službene maile.
Dopust se začne v energiji, s katero zapustimo dom.
Če odidemo v stresu, bo telo stres neslo s sabo.
Zakaj so mlade družine pogosto najbolj izčrpane?
Pri mladih družinah dopust pogosto sploh ni samo dopust. Je logistični projekt.
Pakiranje za otroke, hrana, igrače, zdravila, oblačila za vse vremenske razmere, voziček, dokumenti, zaščita pred soncem, prigrizki, kopalke, brisače, pleničke, rezervna oblačila, potovalna lekarna, animacija na poti …
Starši pogosto poskrbijo za vse, samo zase ne.
Zato na dopust pridejo izčrpani. In ker telo končno začuti, da ni več treba držati vsega skupaj, se lahko pokaže bolezen, utrujenost ali razdražljivost.
Prav zato je pri družinah še toliko bolj pomembno, da se priprave ne zgodijo zadnji dan. Bolj kot so zadnji dnevi mirni, več možnosti je, da se dopust začne mehko in ne v popolnem razpadu živčnega sistema.
Kaj pripraviti pred dopustom?
Poleg oblačil in osnovne kozmetike je smiselno pravočasno pripraviti tudi nekaj stvari za poletne nevšečnosti.
Na dopustu se namreč lahko hitro pojavijo zaprtje, prebavne težave, piki žuželk, sončne opekline, glavoboli, bolečine, utrujenost, vnetje mehurja ali težave zaradi vročine.
Ko se to zgodi daleč od doma, je veliko lažje, če imamo osnovne stvari že pripravljene, kot da jih iščemo v paniki.
V Klepetu ob kavi smo za vas pripravili več poletnih vsebin, ki vam pri tem lahko pomagajo: kaj vzeti s sabo na dopust, kako ravnati ob pikih žuželk, kaj narediti pri zaprtju na dopustu, kako se pripraviti na vnetje mehurja in zakaj je dobro imeti pri roki tudi D-manozo.
Brezplačni poletni priročnik
Da bo priprava na dopust lažja, smo za vas pripravili tudi brezplačni poletni priročnik, v katerem najdete uporabne nasvete za poletne dni, dopust, nego telesa in pogoste poletne nevšečnosti.
Kako naj izgledajo zadnji trije dnevi pred dopustom?
Prvi dan naj bo namenjen zaključevanju. Preverite sezname, dokončajte nujne stvari, pripravite dokumente in uredite glavne obveznosti.
Drugi dan naj bo namenjen pakiranju in organizaciji. Kovčki naj bodo skoraj pripravljeni, poletna lekarna zbrana, dom pa dovolj urejen, da vas ne bo obremenjeval.
Tretji dan naj bo namenjen umiritvi. Lažja hrana, dovolj vode, sprehod, zgodnejši spanec, manj telefona, manj hitenja in več občutka, da je dopust že tukaj.
Telo potrebuje prehod.
Ne šoka.
Dopust nas ne izčrpa. Pogosto nas izčrpa vse, kar naredimo tik pred njim.
Zbolimo, ko gremo na dopust, ker telo končno dobi dovoljenje, da se ustavi. Ker smo predolgo živeli v napetosti. Ker smo spregledali utrujenost. Ker smo na dopust prišli z živčnim sistemom, ki je še vedno v službenem, družinskem in organizacijskem alarmu.
Zato naj bo letošnje poletje drugačno.
Ne čakajte, da se sprostite šele na plaži.
Začnite se sproščati že doma.
Tri dni pred dopustom upočasnite. Pripravite stvari prej. Uredite osnovno. Spakirajte pravočasno. Pijte dovolj vode. Pojejte lažje obroke. Pojdite prej spat. Ugasnite del misli, še preden ugasnete računalnik.
Ker dopust se ne začne takrat, ko pridete na cilj.
Začne se v trenutku, ko telesu prvič sporočite: zdaj ti ni več treba hiteti.
