Spiš sedem, osem ali celo devet ur, zjutraj pa se vseeno zbudiš z občutkom, kot da baterije niso bile nikoli zares napolnjene? Čez dan potrebuješ kavo, popoldne ti energija pade, zvečer pa si nenadoma spet bolj budna.
Takšna utrujenost ni nujno posledica premalo spanja. Spanje je samo eden od delov regeneracije. Če je telo dalj časa pod stresom, če energija čez dan močno niha ali če živčni sistem težko preklopi iz stanja pripravljenosti v stanje počitka, lahko dovolj dolgo spiš, pa se še vedno ne počutiš spočito.
Lahko telo spi, živčni sistem pa še vedno ostaja v stresu?
Ko smo pod stresom, se aktivira sistem, ki povezuje hipotalamus, hipofizo in nadledvični žlezi ter sodeluje pri uravnavanju stresnega odziva. Kratkoročno je ta odziv koristen. Pomaga nam reagirati, ko moramo nekaj hitro rešiti.
Težava nastane, ko stres ni več kratkotrajen.
Dolgotrajna obremenjenost, nenehna dosegljivost, premalo počitka, čustvene obremenitve in občutek, da moramo ves čas nekaj reševati, lahko pomenijo, da telo tudi zvečer težko popolnoma »spusti«. Zato se lahko pojavijo težko jutranje prebujanje, občutek praznih baterij, slabša koncentracija in potreba po kofeinu, čeprav smo formalno spali dovolj ur.
To ne pomeni, da obstaja ena sama diagnoza za takšno stanje. Dolgotrajna utrujenost ima lahko številne vzroke, zato je pri vztrajnih težavah pomembno pogledati širše.
Zakaj 8 ur spanja ni vedno enako 8 uram regeneracije?
Pomembna ni samo dolžina spanja, ampak tudi njegova kakovost. Telo mora ponoči dovolj časa preživeti v različnih fazah spanja, da lahko potekajo procesi obnove, uravnavanja hormonov, spomina in živčnega sistema.
Če se pogosto prebujamo, pozno jemo, zvečer uživamo alkohol, smo ves čas pod stresom ali imamo velike energijske in krvnosladkorne padce, je lahko spanec manj regenerativen.
Zato lahko nekdo po sedmih kakovostnih urah vstane bolj spočit kot nekdo po devetih urah prekinjenega ali nemirnega spanja.
Pri utrujenosti se zato ne vprašaj samo: »Koliko časa sem spala?« Ampak tudi: »Kako sem spala in kako sem živela čez dan?«
Zakaj sta spanje in podpora stresni odpornosti povezana?
Če želiš čez dan več energije, je smiselno delati na obeh straneh enačbe: ponoči ustvariti pogoje za kakovostno regeneracijo, čez dan pa zmanjšati nenehno preobremenjevanje živčnega sistema.
Tu pridejo v poštev osnovne stvari, ki jih pogosto podcenjujemo: reden čas spanja in vstajanja, jutranja svetloba, dovolj beljakovin in vlaknin pri obrokih, gibanje, manj kofeina v drugi polovici dneva ter jasen večerni prehod iz aktivnosti v počitek.
Kot dodatna podpora v obdobjih večjega stresa se lahko vključijo tudi adaptogeni.
Kaj vsebuje Adrenal podpora?
Adrenal podpora je poliadaptogena kombinacija petih rastlin in gob, namenjena podpori telesu v obdobjih povečane psihofizične obremenitve.
Ašvaganda se tradicionalno uporablja kot adaptogen za podporo odpornosti proti stresu in občutku umirjenosti. Tulsi oziroma sveta bazilika je povezana s podporo ravnovesju in prilagajanju na stres. Rožni koren se pogosto uporablja pri občutku mentalne in telesne utrujenosti, ginseng pri vitalnosti in vzdržljivosti, kordiceps pa ima dolgo tradicijo uporabe v povezavi z energijo in fizično zmogljivostjo.
Bistvo adaptogenov ni v tem, da delujejo kot še ena kava. Namenjeni so podpori telesni prilagodljivosti v obdobjih večjih obremenitev.
Pomembno pa je, da prehransko dopolnilo ne postane način, kako telo prisiliti, da še naprej živi v istem izčrpavajočem tempu. Če dodamo adaptogene, obenem pa še vedno spimo premalo, preskakujemo obroke in nikoli ne počivamo, nismo odpravili osnovnega problema.
Če si utrujena kljub spanju, preveri tudi druge vzroke
Dolgotrajna utrujenost ni simptom, ki bi ga bilo dobro avtomatično pripisati samo stresu. Pri ženskah so pogosti tudi pomanjkanje železa oziroma slabokrvnost, težave s ščitnico, pomanjkanje vitamina B12, hormonske spremembe, motnje spanja, depresivno razpoloženje ali težave z uravnavanjem krvnega sladkorja.
Če se več tednov zbujate popolnoma izčrpani, če se utrujenost stopnjuje ali jo spremljajo vrtoglavica, palpitacije, težka sapa, večje spremembe telesne teže ali drugi novi simptomi, je smiselno opraviti ustrezne laboratorijske preiskave in se posvetovati z zdravnikom.
Pravi biohacking ni v tem, da vsak simptom prekrijemo z novim dopolnilom.
Je v tem, da razumemo, kaj nam telo sporoča.
Morda ne potrebuješ več spanja, ampak boljšo regeneracijo
Če se po osmih urah zbudiš utrujena, rešitev ni vedno deveta ura spanja.
Včasih je treba pogledati cel dan: koliko stresa nosiš, kako ješ, koliko se giblješ, koliko kofeina potrebuješ, ali si čez dan sploh vzameš premor in kako se zvečer pripraviš na spanje.
Telo potrebuje več kot samo čas v postelji.
Potrebuje občutek, da lahko končno odloži alarmno stanje in začne regenerirati.