Ime za granatno jabolko izvira iz srednjeveškega latinskega imena pōmuma "jabolko" in grānātum kot preoblikovana oblika iz granum "zrno, seme" in označuje plod, ki ima veliko semen. Morda je izvor celo stara francoska beseda za sadje granate pomme. V stari angleščini so ta sadež imenovali garnet in je pomenil "jabolko iz Grenade", ker se je v ljudski etimologiji latinski granatus zamenjal z imenom španskega mesta Granada, od koder so ti sadeži prihajali v Anglijo. Po neki drugi razlagi pa naj bi staro angleško ime izhajalo iz imena za temno rdeči kamen granat, silikatni kamen s kristali, ki so po obliki, velikosti in barvi podobni semenom v granatnih jabolkih. Iz francoskega imena granate je bilo kasneje povzeto ime za vojaške granate.
Granatna jabolka so bila ena prvih sadnih dreves, ki so bila kultivirana v Sredozemlju. Izvirajo iz današnjega Irana in severne Indije, na celotnem Bližnjem vzhodu pa so jih gojili že v davni preteklosti. Mezopotamski klinopisi granatno jabolko omenjajo od sredine 3. tisočletja pred n.št. V Egipt naj bi prišla v času vladavine Hiksov, ljudstva azijskega izvora, ki se je okrog 1650 pr. n. št. naselilo v vzhodni delti Nila. O tem, kako cenjeno je bilo granatno jabolko v Egiptu, pričajo tudi poslikave na stenah v grobnicah, ki simbolizirajo življenje po smrti.
Zogleneli exocarp ali zunanjo lupino granatnega jabolka so odkrili pri izkopavanjih v Jerihi na Zahodnem bregu Jordana, pri svetišču Hala Sultan Tekke na bregu jezera Larnaca na Cipru in Tirynsu na Peloponezu. Najdbe segajo v začetek bronaste dobe. V grobnici egipčanskega vojskovodje Djehutyja (znan tudi kot Thuti in Thutii ), ki je živel v času egiptovskega kralja Thutmoseoma III iz 18.dinastije ( vladal je od 1479–1425 pr. n. št.), v Saqqari so našli veliko suho granatno jabolko.
Granatna jabolka so bila najdena tudi v potopljeni ladji iz 14. stoletja pred n.št., ki jo je leta 1982 ob vzhodni obali Uluburuna v jugozahodni Turčiji odkril lokalni potaplajč Mehmed Fromakir. V potopljeni ladji so odkrili eno najspektakularnejših zbirk bronaste dobe, poleg nakita iz zlata, slonovine in jantarja baltskega izvora, tudi parfume, zelišča in granatna jabolka, kar kaže, da so takrat veljala za dragoceno blago.
Od nekdaj so bila zelo cenjena granatna jabolka s področja Kandaharja v Afganistanu. V tamkajšnjem lokalnem jeziku (perzijščina in paštunščina) beseda "kand" ali "qand" pomeni sladkarije, kar je verjetno povezno s tem, da je to področje zelo rodovitno in v zgodovini znano po odličnem grozdju, granatnih jabolkih, marelicah, melonah in drugem sladkem sadju.
Leta 957 pred n.št. je bil zgrajen Salomonov tempelj v Jeruzalemu. Stebri v templju so bili okrašeni z granatnimi jabolki, ki so bila tudi upodobljena na oblačilih judovskih duhovnikov. V Tori so celo podana navodila za izdelavo okrasja na oblekah duhovnikov:
»Na spodnjem robu naj bo izvezeno granatno jabolko, modro, škrlatno in rdeče. Med njimi naj bodo zlati zvončki: zlat zvonček in granatno jabolko, zlat zvonček in granatno jabolko, na obodu obleke okrog in okrog. «(Izl 28: 33–34)
Srebrni izraelski šekeli, stara denarna in utežna enota iz leta 67, so imeli na eni strani upodobljeno čašo, na drugi pa vejico s tremi granatnimi jabolki.
Granatno jabolko je bilo v Perziji simbol moči in zmage. Iz zgodovinskih virov je znano, da je vojska četrtega kralja iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev Kserksa I. ali Kserksa Velikega (518-465 pred n.št.), nosila kopja z granatnimi jabolki.
V letih 138–125 pred n. št. so granatna jabolka po svileni poti z Bližnjega vzhoda prišla na Kitajsko.
Velik pomen granatnega jabolka pri budistih je očiten iz legende, ki pripoveduje o Budi, ko je obiskal kraljestvo Bindusar in taboril v gaju, kamor so ga prišli obiskovat ljudje in mu prinašali darila. Veliko njegovih bogatih učencev je prišlo z dragocenimi darili. Stara ubožna ženica je potovala mnogo kilometrov, da bi ga videla, vendar ni imela ničesar, kar bi mu podarila, razen granatnega jabolka. Buda je radostno sprejel granatno jabolko, češ da je to najbolj dragoceno darilo.
Granatna jabolka okrasijo tempelj ustanovitelja zena Bodhidharme, ki je bil zgrajen leta 1195 na Kitajskem.
Granatno jabolko gojijo že od antičnih časov na območjih ob Sredozemlju. V rimski provinci Pamfiliji v Anatoliji je obstajala eolska kolonija, imenovana Side (Σίδη ), kar v grščini pomeni granatno jabolko. Ime kolonije in mesta na južni obali Sredozemlja je najverjetneje povezano s številnimi nasadi granatovcev na tem področju.
V starem Rimu so granatna jabolka poimenovali z dvema imenoma: malum punicum (punsko jabolko)in malum granatum (zrnato jabolko). Ime malum punicum je bilo granatnim jabolkom pridano zaradi njihovega izvora iz feničanskih kolonij Kartagine, Utice in Leptis Magne. Tamkajšnje prebivalce so Rimljani imenovali Puni in od tam so prihajala v Rim najbolj okusna granatna jabolka. Ime malum granatum pa je bilo osnova za imena tega sadeža v drugih jezikih v nemščini – Granatapfel, (Apfel - jabolko), v italijanščini - melograna (mela - jabolka),v švedščini - Granatapple, v angleščini pomegranat. Ime Punica granatum je granatnemu jabolku dal tudi švedski botanik Carl Linneaus.
V religijah Vzhoda, Grčije in Rima je bilo granatno jabolko posvečeno pomembnejšim bogovom: kot simbol rodovitnosti in naravnih ciklusov Demetri in Perzefoni, kot simbol ljubezni Astari, Afroditi in Veneri in kot simbol zakona boginji Heri. Pri muslimanih je bilo simbol očiščenja, pri budistih je to eden treh svetih sadežev, v krščanstvu pa predstavlja cerkev z množico vernikov. V krščanski ikonografiji je granatno jabolko v desnici Jezusa simbol ponovnega rojstva.
Grki so granatno jabolko poznali daleč prej, preden je preko Kartagine prišlo v Rim. V starogrški mitologiji je poznano kot "sadež mrtvih", ker naj bi nastal iz krvi grškega boga lepote in vegetacije Adonisa.
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva, pa tudi zavetnica zakona in otrok. Bila je hči boga časa Kronosa in hčere Urana Gaje Reje. Demetra je Zevsu rodila hčer Perzefono. Nekega dne se je deklica igrala na travniku, ko jo je ugrabil bog podzemlja Had. Ko je vsevidni bog Sonca Helios, ki se zjutraj s sončno vprego povzpne iz morja, zvečer se pa vanj vrača, nesrečni materi povedal, kaj se je zgodilo, je Demetra od Zevsa zahtevala naj Perzefono takoj vrne med žive. Zevs je bil Demetri pripravljen ugoditi, ampak samo v primeru, da Perzefona v podzemlju ni ničesar jedla. Had pa se je v tem času že poročil s Perzefono in ji dal jesti granatno jabolko, zaradi česar je bila priklenjena na podzemlje. Tak je bil namreč zakon Moir (boginj usode), ki so nadzirale nit življenja vsakega smrtnika od rojstva do smrti, usmerjale usodo in opazovale, da bo usoda, ki je dodeljena vsakemu bitju z večnimi zakoni, potekala brez ovir. Tako bogovi kot ljudje so se morali podrediti zakonom boginj usode. Eno izmed pravil Moir je bilo, da je bil vsak, ki je užival hrano ali pijačo v podzemlju, obsojen da ostane tam. Hades je Persefoni ponudil granatno jabolko, pojedla je 6 semen. Ker je užaloščena Demetra začela zanemarjati svoje božanske dolžnosti in ni več skrbela za zemljo ter rast, je nastopila huda lakota. Zevs je uvidel, da bodo ljudje umrli od lakote in s Hadom sklenil kompromis: Perzefona bo spomladi in poleti pri materi, jeseni in pozimi pa pri Hadu. Od takrat Perzefona vsako leto preživeti šest mesecev v podzemlju. V teh šestih mesecih, medtem ko Perzefona sedi na prestolu podzemlja poleg svojega moža Hades, njena mati Demetra na Zemlji žaluje, zato v tem času zemlja ne rodi.
Granatno jabolko ima za Grke še danes močan simbolni pomen. Ko se Grki preselijo v nov dom, je običaj, da gost kot prvo darilo v hišo prinese granatno jabolko, ki ga potem položijo na domači oltar kot simbol izobilja, plodnosti in sreče. Ob spominskih liturgijah za svoje pokojne naredijo kolivo iz kuhane pšenice, pomešane s sladkorjem in okrašene z granatnim jabolkom. Hrana je oblikovana v gomilo, ki simbolizira grob. Prekrijejo jo s sladkorjem v prahu, na vrhu zapišejo začetnice pokojnika, v sredino pa postavijo svečo, ki jo prižgejo na začetku spominske liturgije in ugasne ob njenem koncu. Po liturgiji si postrežejo s kolivo in se pogovarjajo o pokojniku, obred pa končajo z besedami: "Naj mu Bog odpusti."
Biblijsko ime za granatno jabolko je bilo »rimon«. Ime je povzeto od akadskega božanstva Rimmona (Gromovnik)), ki se je kasneje poistovetil s Hadadom, semitskim bogom bliska in groma. V hebrejski Bibliji (Tanakh) so granatna jabolka omenjena kot posebni sadeži iz dežele Izrael, ki imajo 613 semen, prav toliko kolikor je zapovedi v Tori. Okraski na zvitkih Tore so se imenovali rimmonim, kar pomeni granatno jabolko.
Granatna jabolka so v Stari zavezi omenjena tudi v Salamonovi pesmi: »Pojdimo zgodaj v vinograde, da vidimo ... če granatna jabolka cvetijo - tam vam bom dal svojo ljubezen.« (7:12)
Detajl slike Sandra Botticellija »Madona z granatnim jabolkom«, 1487
Granatno jabolko najdemo tudi v mnogih krščanskih upodobitvah Jezusa in Marije. Na enem najstarejših ohranjenih mozaikov iz 4. Stoletja v cerkvi Hinton St Mary v Dorsetu je upodobitev Jezusa z dvema granatnima jabolkoma in zgodnjo obliko kristograma chi ro (grški začetnici besede ΧΡΙΣΤΟΣ ali Kristus).
V krščanski umetnosti se granatno jabolko pojavila kot simbol Kristusovega vstajenja in obljube življenja po smrti. V slikah Sandra Botticellija, Raphaela in Filippina Lippija je Devica Marija upodobljena z otrokom Jezusom in granatnim jabolkom ki nosi simboliko vstajenja in večnega življenja, pa tudi upanja, duhovnosti in neomadeževanosti Device Marije.
V letih 1238–1358, v času islamske dinastije Nasrid, so Mavri zgradili Alhambro v Granadi v Španiji, ogromno palačo, trdnjavo, mošejo in kraljevske dvorane. V masivni in lepo oblikovani strukturi so granatna jabolka upodobljena v zapletenih progah in mozaikih.
Španska kraljica Isabella I. Kastilska in kralj Ferdinand II. Aragonski sta leta 1492 končala špansko rekonkvisto, ko sta premagala zadnjega muslimanskega andaluškega vladarja Mohameda XII. (špansko Boabdil) in osvojila Granado, zadnjo muslimansko utrdbo Andaluzije. V ljudskem izročilu se je ohranilo pričevanje, da je kraljica Isabella stala z granatnim jabolkom v roki in izjavila: “Prav tako kot jem granatno jabolko, bom zavzela Andaluzijo zrno za zrnom.«
Granatno jabolko je bilo tudi osebni simbol španske princese Katarine Aragonske, ki se je leta 1509 poročila z angleškim kraljem Henryjem VIII (1491-1547). Rokopis, ki ga je predstavil Sir Thomas More(1478 -1535 ), angleški renesančni humanist, politik, pravnik, filozof, zgodovinar, pisatelj in svetnik Rimskokatoliške ter Anglikanske cerkve, ob njenem kronanju 24. junija 1509, je vseboval Tudorsko rožo in granatno jabolko pod krono. Katarina Aragonska je umrla 7. januarja 1536 kot edina Henrikova žena, ki je doživela 50 let. Pokopana je v stolnici Peterborough in na njeni grobnici so vgravirana granatna jabolka.
Maksimilijan I. Habsburški(1459-1519) , nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, je na portretu nemškega renesančnega slikarja Albrehta Dürerja (1471-1528) iz leta 1519 upodobljen z granatnim jabolkom v roki, ker je bilo le to tudi njegov osebni simbol.
V času francoske revolucije je vlada ustvarila nov republikanski koledar in naročila slikarju Louisu Lafitteju (1770-1828), da izdela ilustracije, ki za vsak mesec predstavljajo alegorično žensko figuro. Za dvanajsti mesec leta Fructidor je Lafitte naslikal devico z odprtim granatnim jabolkom, morda kot aluzijo na povezanost granatnega jabolka s čistostjo, plodnostjo in žetvijo.
Angleški raziskovalec in mornariški oficir George Vancouver (1757-1798) je ob raziskovanju Amerike obiskal takrat špansko Kalifornijo in našel tam obilo nasadov granatovcev, ki so jih tja prinesli španski kolonisti. Peter Collinson ( 1694 - 1768) je bil član Kraljeve družbe , navdušen vrtnar in posrednik za mednarodno izmenjavo znanstvenih idej v Londonu sredi 18. stoletja. Najbolj je znan po svojem hortikulturnem prijateljstvu z ameriškim botanikom, vrtnarjem in raziskovalcem Johnom Bartramom (1699-1777) in po korespondenci z Benjaminom Franklinom o elektriki. Bartrama je Carl Linnaeus imenoval "največji naravni botanik na svetu." Leta 1762 je Collinson pisal Bartramu, kako naj zasadi granatovec:”Posadite ga ob hiši, da bo rastel ob steni. Na ta način čudovito uspeva. To sadje ljubi toploto, jaz ga imam že 24 let. Doktor Fortergill pravi, da je od vseh vrst dreves, to najbolj koristno za ljudi.” Leta 1771 je predsednik Združenih držav Amerike Thomas Jefferson (1743-1826) posadil granatovec v svojem vrtu v Monticellu v Viginiji.
Granatna jabolka so pogost motiv v umetnosti postimpresionizma, fovizma, kubizema in nadrealizma pri Paulu Cézannu, Henriju Matissu, Pablu Picassu, Salvadorju Dalíju in drugih umetniki.
V Armeniji granatno jabolko predstavlja plodnost. Do danes se je ohranil običaj, da mora nevesta na poroki v steno vreči granatno jabolko, da se razleti na koščke, ki simbolizirajo številčno potomstvo.
Granatno jabolko velja za simbol plodnosti tudi na Kitajskem. Slike razpočenega zrelega granatnega jabolka z vidnimi semeni, so pogosto obešene na stene domov, kar naj bi zagotovilo plodnost in blagoslovilo dom s številnimi potomci.
Granatno jabolko je listopadno drevo ali grm, ki zraste od 1,5 do 5 m višine, z bolj ali manj oglatimi in trnovimi vejami in sijajnimi listi, ki so nameščeni navzkrižno, na dolgih poganjkih pa tudi premenjalno. Listi so enostavni, jajčasto podolgovati ali suličasti z gladkim robom in kratkim pecljem. Cvetovi so široki 3 do 4 cm in rastejo v skupinah do 3 na koncu poganjkov. So rdeče barve in imajo veliko prašnikov. Rdečkasti, rumenkasti ali rjavkasti plodovi imajo premer od 5 do 12 cm. Na koncu plodu je jasno viden ostanek cvetne čaše. Plod ima od 200 do 1400 semen.
Punica granatum spada v družino Punicaceae in je najmanjša rastlinska družina, ki vključuje le en rod in dve vrsti: užitna Punica granatum in neužitna Punica protopunica, ki je endogena na otočju Sokotra v Tihem oceanu. Granatno jabolko raste v širokem razponu podnebnih razmer in se lahko prilagodi različnim vrstam tal. Najboljša tla za gojenje granatnega jabolka je globoka peščena glinena zemlja, največja kakovost pridelkov pa je v regijah z vročimi in dolgimi poletji. Uspeva do nadmorske višine 1600 m. Občutljivo je na temperature pod 12 ° C.
Kemijska sestava posameznih delov granatnega jabolka je izjemno pestra. V skorji je 0,2-1% alkaloidov (največ v skorji korenin), punicin, metilpelletierin, psevdopelletierin, manitol, škrob in smola. V listih so ursolna in betulinska kislina ter triterpeni. V cvetovih je 27% čreslovin, granatin in rdeče barvilo antocianin. V semenih je 80% vode, 0,5% beljakovin, 0,3% maščob, 10-20% sladkorjev (glukoza, fruktoza, saharoza, maltoza), 0,2% surovih vlaken, 0,5-3,5% kislin (citronska, jabolčna, borova, oksalna, jantarna, citronska in vinska), encim invertaza, 0,03 mg% vitamina B1, 0,03 mg% vitamina B2, 0,3 mg% nikotinske kisline, 4 mg% vitamina C, 3 mg% natrija, 259 mg% kalija, 3 mg% kalcija, 0,3 mg% železa, 8 mg% fosforja. V plodnem ovoju je veliko čreslovin, rumeno barvilo, smola in guma.
Alkaloidi v lupini granatnega jabolka vsebujejo elaginsko kislino, galsko kislino, klorogensko kislino, cimetno kislino, hidroksi benzojsko kislino, kofeinsko kislino, ferulsko kislino, kumarinsko kislino, pelletierin, izopelletierin, metilpelletierin, pseudopelletierin, punikalagin, punakinin, floridin, kvercetin in catchin.
Antioksidativno delovanje granatnega jabolka lahko pripišemo prisotnosti nekaterih sestavin kot so askorbinska kislina in fenolne spojine, vključno s punikalaginom, punalininom, galsko kislino, elaginsko kislino in antocianini. Pomembno vlogo za terapevtski učinek pa imajo tudi maščobne kisline, predvsem linolenske (74% do 88%) in linolna kislina (5% do 16%). Študije so pokazale, da so nenasičene maščobne kisline glavne sestavine lipidov, semena pa so tudi bogat vir steroidnih estrogenov (γ-tokoferol, 17-a-estradiol, stigmasterol, β-estriol sitosterol in testosteron). Raziskava delovanja fitoestrogenov granatnega jabolka je pokazala, da plodovi spodbujajo hormonsko aktivnost, obnavljajo hormonsko ravnovesje, lajšajo glavobole in težave med menopavzo, zmanjšujejo verjetnost osteoporoze, bolezni srca in rakave bolezni, ki so posledica porušenega hormonskega ravnovesja.
Iz enega najstarejših medicinskih zapisov t.i. Ebersovega papirusa iz okoli leta 1550 pred n.št. izhaja, da so Egipčani granatno jabolko uporabljali za zdravljenje okužb in odpravljanje trakulje.
V tradicionalni medicini so se uporabljali cvetovi, listi, lubje mladih poganjkov, korenine in lupine. Vse deli granatnega jabolka so bogati s tanini in imajo močan protivnetni učinek (adstringenti). V tradicionalni medicini se uporablja prevretek iz cvetov ali skorje za zdravljenje driske, izcedka iz nožnice in vnetja trebušne slinavke. Prevretek iz svežih ali posušenih korenin se uporablja zaradi visoke vsebnosti alkaloidnih snovi kot naravno sredstvo za odpravljanje parazitov. Granatno jabolko vsebuje veliko količino železa, zato je sok iz njegovih semen odlično sredstvo proti anemiji . Kot sveže sadje se v tradicionalni medicini priporoča pri kašlju, kataralnih boleznih, malariji in splošni izčrpanosti. Zmleta semena, pomešana z medom, se v ljudski medicini uporabljajo kot mazilo za vnetje ležišča nohta, gnojne razjede, vnetja ušes, grla in nosne sluznice. V Italiji se je do danes ohranilo staro ljudsko zdravilo proti driski: čaj iz posušene lupine granatnega jabolka. Čaj iz posušenih predelnih sten granatnega jabolka pa je odličen antidepresiv: umirja živčni sistem, odpravlja razburjenost, lajša tesnobo in deluje proti nespečnosti.
Poleg tradicionalne uporabe granatnih jabolk v ljudski medicini, je danes v uporabi tudi vrsta zdravil iz granatnih jabolk, saj so predmet številnih raziskav za potencialna zdravila.
V kliničnih študijah je bilo ugotovljeno, da je sinergistično delovanje sestavin granatnega jabolka večje kot delovanje posameznih izvlečkov. V zadnjem desetletju so bile objavljene številne študije o antioksidativnih, antikancerogenih in protivnetnih lastnostih sestavin granatnega jabolka, ki se osredotočajo na zdravljenje in preprečevanje raka, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, zobnih obolenj, erektilne disfunkcije, bakterijskih okužb, odpornosti na antibiotike, poškodbe kože zaradi ultravijoličnega sevanja, ishemije možganov, moške neplodnosti, Alzheimerjeve bolezni, artritisa in debelosti.
Študije so z dokazi potrdile učinkovito uporabo granatnega jabolka v tradicionalni medicini tudi pri zdravljenju okužb. Vsi deli granatnega jabolka, vključno s sadnim sokom, lupino, arili, cvetovi in lubjem, so bili testirani na protimikrobno delovanje. Dokazan je bil obstoj širokega razpona fitokemijskih lastnosti, ki so pokazale protimikrobno delovanje. Največ protimikrobnih lastnosti v granatnem jabolku imajo elaginska kislina in hidrolizabilni tanini, kot je punicalagin.
Zaradi mnogih stranskih učinkov kemoterapije, je vedno več raziskav naravnih spojin, ki bi bile lahko uporabne pri preprečevanju in zdravljenju raka. Uporaba soka granatnega jabolka, lupine in olja je pokazala, da ima granatno jabolko protitumorske učinkovanje, vključno z motenjem prekomernega razrasta tumorskih celic, celičnim ciklusom, invazijo in angiogenezo. Fitokemijske in farmakološke analize lastnosti granatnega jabolka kažejo na možnost široke klinične uporabe pri preprečevanju in zdravljenju raka dojk, prostate, pljuč, debelega črevesa, kože in jetrno-celičnega raka, pa tudi pri drugih boleznih, pri katerih so pogosta kronična vnetja.
Fitokemijske analize so pokazale tudi, da lupine granatnega jabolka vsebujejo aktivne inhibitorje, vključno s fenoli in flavonoidi, ellagitanine, elaginsko kislino, galsko kislino, hidroksibenzojske kisline ( predvsem elagično in galaginsko kislino) in glikozide elagične kisline. Glavna biokativna komponenta v lupini granatnega jabolka je punicalagin. V eni izmed kliničnih študij so ugotovili, da granatno jabolko zavira rast rakavih celic dojke, vendar pa poviša potencialni antagonizem zdravil, kadar se uporablja v kombinaciji z obstoječimi ciljnimi terapijami pri HER2 napredovanem raku dojke.
Januarja 2018 je revija Oncoloy reviews objavila klinično študijo znanstvenikov s Pasteurjevega inštituta v Teheranu z naslovom »Učinek Punica granatum (granatnega jabolka) pri preprečevanju in zdravljenju raka«. V ugotovitvah je zapisano:
»Terapevtski potencial granatnega jabolka se zdi zelo raznolik. To je bil tudi vzrok velike priljubljenosti funkcionalne hrane že stoletja. Polifenol granatnega jabolka punicalagin ima močno antikancerogeno aktivnost v celicah dojke, pljuč, prostate, debelega črevesa in materničnega vratu. Antioksidativno delovanje komponent granatnega jabolka smo raziskovali v zadnjih letih. Sedanja raziskava vsebuje odlične dokaze, pomembne za raka, protivnetnega, protiproliferativnega delovanja proizvodov, pridobljenih iz granatnega jabolka. Glede na različne aktivnosti ekstraktov granatnega jabolka menimo, da so primerne nadaljnje raziskave kot potencialno ciljno usmerjeno zdravljenje in preprečevanje ter zatiranje za široko paleto raka in njegovih patoloških izidov. Upamo, da bo ta pregled priskrbel nekaj pomembnih namigov za nadaljnje raziskovanje te najbolj privlačne botanične vrste.«
Odlomek iz knjige DREVESA – MITI, LEGENDE, ZDRAVILNOST 3. del, ki izide februarja
Komentarji