Agarikus je v državnem registru zdravil Ruske federacije naveden kot homeopatski pripravek in kot prehransko dopolnilo oz. biološko aktiven dodatek k prehrani.
Ključna sestavina agarikusa je agaricin ali agaricinska kislina, ki jo je farmacija sprva ekstrahirala iz agarikusa, zaradi izjemnih zdravilnih učinkov pa so to snov tudi sintetizirali. Klinične študije v onkologiji so namreč pokazale, da agaricin odstranjuje iz organizma razgradne produkte raka v različnih fazah, tudi v stanju nekroze. Po kemoterapiji agaricin normalizira delovanje jeter in obnovi črevesno floro. Kot farmecevtski proizvod se agaricin predpisuje pri boleznih jeter, črevesja, želodca, ledvic in sečil, pri avtoimunih boleznih, artritisu, multipli sklerozi, epilepsiji, okužbah, pri ginekoloških boleznih (polipi, fibromi, endometriozi), glivičnih boleznih (kandida), po kempoterapiji in radioterapiji.
Agarikus ima sposobnost odstranjevanja strupov, ki se v organizmu naberejo zaradi jemanja močnih kemičnih zdravil, radioterapije in razpadanja tumorjev po terapiji. Dr.Korepanov opozarja, da je razstrupljanje s pomočjo te izjemne gobe nujno po vsaki kemo- ali radioterapiji, vendar šele pet tednov po zaključeni kemo- ali radioterapiji, da se ne zmanjša učinek terapije, iz organizma pa se izločijo vsi strupi, tudi tisti, ki nastanejo ob razpadanju tumorjev.
Priporoča se protokol 3 mesece 2 x dnevno 1 kapsula in 3 mesece 1 x dnevno 1 kapsula.
Agarikusa ne smejo uživati nosečnice in doječe matere, ter onkološki bolniki v času kemo- in radioterapije. Mnogi prodajalci agarikusa zavajajo onkološke bolnike s priporočili, naj agarikus uživajo v času terapije, kar je absolutno narobe! Agarikus ima namreč sposobnost odstranjevanja strupov, ki se v organizmu naberejo zaradi jemanja močnih kemičnih zdravil, radioterapije in razpadanja tumorjev po terapiji. Dr.Korepanov opozarja, da je uživanje agarikusa pri onkoloških bolnikih priporočljivo šele pet tednov po zaključeni kemo- ali radioterapiji, da se ne zmanjša učinek terapije, iz organizma pa se izločijo vsi strupi, tudi tisti, ki nastanejo ob razpadanju tumorjev. Priporoča se protokol 3 mesece 2 x dnevno 1 kapsula in 3 mesece 1 x dnevno 1 kapsula.
Agaricus vsebuje kisline kot so linolenska (20%), agaricin (9,5%), palmitinska (8,8%) , arahidonska (8,7%), linolna (5,2%), behenska (6,3%), oleinska (0,1%), organske kisline - citronska, jabolčna, fumarna in ricinol, 7% polisaharidov, 18% pektinov, 14% hemiceluloze in 3% glukozamina d-glukozamin (2-deoksi-2-amino-d-glukoza), sitosterol, ergosterol, glukozo, manitol, antocianide, pa tudi mineralne soli, predvsem fosforjevo kislino. Micelij agarikusa vsebuje predvsem ogljikove hidrate in beljakovine.
KRATKA ZGODOVINA
Agarikus je veljal v Rusiji kot učinkovito naravno protimikrobno sredstvo in tradicionalno zdravilo proti tuberkolozi, v vojnem času so ga uporabljali kot antiseptično oblogo za rane, pri onkoloških bolnikih pa so gobo celo polagali na rakave razjede.
Ohranili so se zapisi ljudskih zdravilcev o uporabi agarikusa pri okužbah, boleznih prebavnega trakta in zunanji uporabi pri ranah kot protivnetni prašek.
Danes se v ljudski medicini agarikus najpogosteje uporablja kot dodatno protitumorsko sredstvo, za boleznih jeter in dihal ter za zmanjševanje teže.
Ključna sestavina agarikusa je agaricin ali agaricinska kislina, ki jo je farmacija sprva ekstrahirala iz agarikusa, zaradi izjemnih zdravilnih učinkov pa so to snov tudi sintetizirali.
Klinične študije v onkologiji so namreč pokazale, da agaricin odstranjuje iz organizma razgradne produkte raka v različnih fazah, tudi v stanju nekroze.
Po kemoterapiji agaricin normalizira delovanje jeter in obnovi črevesno floro. Kot farmecevtski proizvod se agaricin predpisuje pri boleznih jeter, črevesja, želodca, ledvic in sečil, pri avtoimunih boleznih, artritisu, multipli sklerozi, epilepsiji, okužbah, pri ginekoloških boleznih (polipi, fibromi, endometriozi), glivičnih boleznih (kandida), po kempoterapiji in radioterapiji.
Komentarji