Uporaba čage pri zdravljenju je bila menda znana že 5600 let pr.n.št. v ljudskem zdravilstvu zlasti v Aziji, zadnjih 50 let pa jo uporabljajo tudi na Zahodu tako v uradni kot komplementarni medicini.
Čaga je eden tistih naravnih proizvodov, ki mu sodobne klinične študije namenjajo veliko pozornost – ne le zato, ker nadomešča pogosto neuspešno in drago kemoterapijo, ampak predvsem zato, ker deluje kot močna zaščita pred obolevanjem za rakom, obenem pa odpravlja škodljive učinke kemoterapije in obsevanja.
Tisto, kar sicer imenujemo »čudežno delovanje« čage, je pravzaprav njena sposobnost, da izzove apoptozo rakave celice. Kako čaga »ve« katero celico je potrebno uničiti – ali kako je lahko narava bolj modra od znanosti, ki je vendar razvila vrsto preparatov za kemoterapijo, ki ubijajo tumorske in zdrave celice?
Čaga ima sestavine, ki zavirajo oksidacijo prostih radikalov, inducirajo proizvodnjo interferonov in »popravljajo« DNK. Betulinska kislina, ki je sestavni del čage, je v zadnjih letih postala predmet raziskav in proučevanj za uporabo kot kemoterapevtsko sredstvo. Vsebuje tudi celoten spekter rastlinskih sestavin, ki so imunski spodbujevalniki.
Vrsta ozdravitev pacientov, ki so po neuspešnem medicinskem zdravljenju ali vzporedno z zdravljenjem, uživali sibirsko čago, je vzbudila zanimanje znanosti po vsem svetu. V zadnjih 40 letih je bilo tako izvedenih več kot 1600 znanstvenih raziskav, ki so potrdile izjemno delovanje čage in jo v nekaterih državah uvrstile tudi med naravna zdravila proti raku, v Rusiji je čaga del uradne medicine in tudi prepoznana kot zdravilo.
A nima vsaka čaga takšnih sposobnosti.
Šamanka Maria Ana Kolman je v Sibiriji najprej iskala zdravje za svojega bolnega sina. Tako je vzpostavila neprecenljive povezave s tamkajšnjm ljudstvom, kjer živijo daleč stran od civilizacije. Receptura črne sibirske čage iz Altaja je tako pripravljena po recepturi tamkajšnjega šamana iz mesta Koš Agač, sama čaga pa je divje nabrana pod sveto goro Beluha, pozimi, ko se temperatura spusti globje od -40 stopinj celzija, saj je to ustrezen čas za nabiranje čage, ki v sebi nosi neverjetne učinkovine.
Iz takšne divje nabrane čage, nato uporabijo samo črni del, kjer se nahaja največ betulinske kisline, to pa je tudi eden izmed razlogov, zakaj je takšno črno sibirsko čago težko dobiti in se tudi nemore primerjati z ničemur kar je na trgu. Črni del čage se v zdravilni tonik sibirskega ljudstva spremeni, ko mu dodajo vodo iz svetega izvira Aržan suj, ki je znana po številnih legendah, sicer pa je polna srebrnih ionov.
Čaga zavzema prvo mesto na lestvici ORAC, ki klasificira rastline in gobe po antioksidativni vrednosti. Najbolj cenjena je sibirska čaga, ki raste na področju Gornjega Altaja v težkih življenjskih pogojih in ima kot potrjujejo primerjalne klinične študije kar 12-krat močnejši terapevtski učinek kot čaga iz nižinskih področij.
Leta 1998 je bila opravljena klinična študija na Poljskem, ki je dokazala zaviralen učinek čage na rast tumorja. Leta 1995 so ruski znanstveniki po dolgoletnih kliničnih študijah potrdili, da je prav betulinska kislina selektivni inhibitor (zaviralec) melanoma, torej ene najtežjih oblik raka (kožni tumor iz melanocitov - celic, ki vsebujejo temni pigment), ki je do tedaj veljal za neozdravljivega. Nadaljne klinične študije so tudi pokazale, da je ta čudežna goba sposobna povzročiti apoptozo - programirano celično smrt v človeškem melanomu tako in vitro ( v laboratoriju) kot in vivo (na živih bitjih). Ugotovitev je bila fascinantna, saj je do tedaj veljalo, da rakava celica nima sposobnosti apoptoze kot jo ima vsaka zdrava celica – torej rakava celica je nekako nesmrtna, saj nima programa za celično smrt. Zaradi izjemnih rezultatov ruskih znanstvenikov so delovanje čage pričeli proučevati tudi na ameriškem Nacionalnem inštitutu za raka, kjer v tej smeri poteka poseben razvojni program.
Znanstvene študije na Finskem in v Rusiji so potrdile učinkovanje čage na rak dojke, maternice, prostate, jeter in želodca, pa tudi na hipertenzijo in sladkorno bolezen. Znano je, da se že po dobri uri po zaužitju čage raven sladkorja v krvi zniža od 20 do 30%.
Svetovno priznani raziskovalec in poznavalec rastlin David Winston trdi, da je čaga najmočnejše zdravilo proti raku, ker krepi imunski sistem, deluje protivnetno, protitumorsko, popravlja napake v DNK in ima tudi anti mutageno delovanje. Zadnje znanstvene študije so dokazale, da čaga poveča aktivnost celic ubijalk kar za 300%, krepi imunski sistem, zavira rast bakterij in virusov oz. deluje protivnetno. Visoka vsebnost beta-glukan-polisaharidov in mineralov spodbuja imunski sistem. Največjo vsebnost različnih kompleksov antioksidantov ima prav črna čagina skorja.
Aktivne komponente v sibirski čagi delujejo antioksidativno, antikancerogeno, antitumorsko, antivirusno, imunostimulativno, analgetsko in protivnetno.
