Za jesensko obdobje je značilen epidemiološki porast številnih virusnih bolezni dihal, ki se pogosto razvijejo v pljučnico in bronhitis. Pojavnost okužb narašča od sredine oktobra. Povsem možno je, da lahko človek hkrati zboli za več virusnimi okužbami. Običajna gripa in okužba z različicami covida močno oslabita imunski sistem, zato človek pogosto zboli še za okužbo dihal bakterijskega izvora (pnevmokok, streptokok, mikoplazma).
V času letošnje jesenske tridemije je zaskrbljujoča zlasti povečana incidenca mikoplazmatske atipične pljučnice, imenovane tudi “tiha pljučnica”. Najpogosteje se mikoplazmatska pljučnica pojavi v ozadju oslabljene imunosti – pri ljudeh, ki so že imeli kakšno okužbo ali imajo zaradi različnih kroničnih bolezni oslabljen imunski sistem.
Lani je v času tridemije veljalo, da je bilo okužb z bakterijo mycoplasma pneumonia 2-15%, letos naj bi bilo tovrstnih okužb kar 50%. Mikoplazmatska pljučnica je statistično pogostejša pri otrocih, mladostnikih in mlajših od 50 let.
Težje jo diagnosticiramo
Mikoplazmatska pljučnica se razlikuje od streptokokne ali stafilokokne okužbe, vendar jo je težko diagnosticirati. Z namestitvijo stetoskopa na prsni koš zdravnik morda ne bo slišal pomembnih zvočnih manifestacij bolezni. Pravilno diagnozo otežuje tudi hudo vnetje, s katerim se imunski sistem odzove na mikoplazmo. Močno se poveča raven protiteles in imunskih T celic, raven sedimentacije eritrocitov v krvi, spremembe pa lahko nastanejo ne le v pljučih, ampak tudi v drugih organih in sistemih, saj mycoplasma pneumonia lahko zaradi imunskih mehanizmov povzroči zaplete na srcu, ledvicah in črevesju.
Mycoplasma pneumonia gre namreč za steno bronhijev in alveolov v tako imenovano intermediarno tkivo, kjer povzroča neobičajne poškodbe pljuč. Gre za vrsto bakterije, ki nima običajne bakterijske stene, zato antibiotiki (npr. penicilin), ki delujejo na podlagi inhibicije sinteze bakterijske celične stene, na mikoplazme nimajo učinka.
V zgodnjih fazah bolezni ni specifičnih, jasnih in dostopnih testov, ki bi hitro pokazali, da gre za mikoplazmozno lezijo. Spremljati je potrebno protitelesa, imunoglobulin A (IgA) in imunoglobulin M (IgM). Zlasti nevarno pa je, če pride do sočasne okužbe s pnevmokokno pljučnico in mikoplazmatsko pljučnico hkrati.
Kako se zaščititi?
Iz programa profesionalne fitoterapije kot zaščito pred okužbami priporočam ALFIT 1 za krepak imunski sistem, živico ali smolo sibirske cedre za zaščito nosne sluznice in mumijo.
ALFIT 1 – za imunski sistem vsebuje rožni koren, čago, koprivo, golostebelni sladki koren in stepni pion. Ta kombinacija zelišč deluje kot splošno krepčilno sredstvo in kot korektor stanja imunske pomanjkljivosti.
Živica ali smola sibirske cedre vsebuje fitoncide – naravne rastlinske baktericide z antimikrobnim delovanjem. V vsako nosnico nanesemo 1 kapljico živice in si povrtamo po nosu, tako da naoljimo stene nosnice. Suha nosna sluznica omogoči pot okužbam. Virusi in bakterije namreč potrebujejo vlažno okolje in če je nosna sluznica suha, potujejo naprej v respiratorni sistem, kar povzroči okužbo. Če pa je nosna sluznica vlažna, ostanejo v nosnicah.
Mumija - ko pridemo domov, si ustno votlino in nosnici speremo z raztopino iz mumije, da uničimo morebitne viruse v nosnicah.
In če zbolimo?
V primeru, da zbolimo, svetujem poleg ALFIT 1 za imunski sistem še ALFIT 11 za pljuča. Izbor zelišč (veliki oman, veliki trpotec, modri evkalipt, golostebelni sladki koren, kopriva in deljenolistna srčica) deluje antiseptično in antitusično pri pljučnici, vnetjih grla, žrela, bronhov in sapnika, ter spodbuja aktivno izločanje izpljunka in regeneracijo epitelija v dihalih.
Maria Ana Kolman
www.sebur.si
