Od 9. do 16. oktobra obeležujemo teden duševnega zdravja. Lep opomnik, da zdravje ni samo to, kako se počuti naše telo, ampak tudi koliko miru imamo v sebi, kako spimo, kako se odzivamo na stres in ali si sploh še znamo vzeti čas zase.
Sodobni tempo nas zelo hitro nauči živeti v stanju stalne pripravljenosti. Telefon zazvoni, elektronska pošta čaka, obveznosti se množijo, glava pa tudi zvečer še vedno rešuje probleme. Dolgoročno takšen način življenja ne obremeni samo razpoloženja, ampak tudi spanec, prebavo, koncentracijo, hormone in občutek energije.
Živčni sistem ne potrebuje še več stimulacije
Ko smo preobremenjeni, pogosto naredimo ravno nasprotno od tega, kar potrebujemo. Spijemo še eno kavo, gledamo telefon do poznega večera, preskočimo sprehod in poskušamo v en dan stlačiti še več.
A živčni sistem se ne regenerira z dodatnim pritiskom. Potrebuje občutek varnosti.
Včasih je najboljši biohack zelo preprost: počasnejši izdih, deset minut hoje brez telefona, topel obrok, nekaj minut tišine, naravna svetloba zjutraj in dovolj zgodnji odhod v posteljo.
Ni treba, da vsak dan meditiramo eno uro. Pomembneje je, da čez dan ustvarimo majhne trenutke, ko telesu sporočimo: zdaj mi ni treba ničesar reševati.
Kaj lahko naredite že danes?
Začnite z eno stvarjo. Zjutraj prvih deset minut ne glejte telefona. Čez dan pojdite na kratek sprehod. Pri kosilu sedite in jejte brez ekrana. Zvečer zmanjšajte svetlobo in odložite telefon nekoliko prej.
Poskusite tudi preprosto dihalno vajo: vdihnite skozi nos, nato izdihnite nekoliko počasneje in daljše, kot ste vdihnili. Ponovite nekajkrat. Daljši izdih lahko telesu pomaga preklopiti iz stanja stalne pripravljenosti v bolj umirjen način delovanja.
In predvsem: preverite, kako ste. Ne avtomatično z »v redu«, ampak zares.
Kaj me trenutno najbolj obremenjuje? Česa imam preveč? Kaj bi mi ta teden dalo 10 % več miru?
Skrb zase ni razvajanje
Duševno zdravje ni nekaj, kar urejamo šele takrat, ko ne zmoremo več. Tako kot skrbimo za zobe, mišice ali prehrano, lahko vsak dan nekaj naredimo tudi za živčni sistem.
Teden duševnega zdravja je zato lahko dober trenutek, da si ne postavimo še enega cilja, ampak eno dovoljenje: da počivamo, ko smo utrujeni, postavimo mejo, ko je vsega preveč, prosimo za pomoč, ko jo potrebujemo, in si brez slabe vesti vzamemo čas zase.
Če pa občutki tesnobe, potrtosti, nespečnosti ali preobremenjenosti trajajo dlje časa oziroma pomembno vplivajo na vsakdanje življenje, je smiselno poiskati strokovno pomoč.
Duševno zdravje se pogosto ne začne z veliko spremembo.
Začne se z majhnim trenutkom, ko se ustavimo in se vprašamo: kako sem zares?
