- oktober je Svetovni dan artritisa oziroma revmatskih bolezni, dan, namenjen ozaveščanju o boleznih sklepov, ki lahko močno vplivajo na gibanje, spanec, delo in kakovost vsakdanjega življenja. Artritis ni samo “obraba zaradi let”, ampak široka skupina bolezni, med katere sodijo tudi osteoartritis in revmatoidni artritis.
Ko sklepi bolijo, so togi ali otečeni, je cilj vedno širši od tega, da za nekaj ur utišamo bolečino. Pomembni so gibanje, primerna telesna teža, kakovosten spanec, prehrana, fizioterapija in po potrebi zdravljenje.
V zadnjih letih pa se kot dodatna podporna metoda vse več raziskuje tudi fotobiomodulacija, torej terapija z rdečo in bližnjo infrardečo svetlobo.
Kaj sploh je fotobiomodulacija?
Fotobiomodulacija uporablja določene valovne dolžine rdeče in bližnje infrardeče svetlobe, ki prodrejo v tkiva in vplivajo na celične procese. Najpogosteje se raziskuje zaradi vpliva na bolečino, funkcionalnost, lokalno prekrvavitev in regenerativne procese.
Pomembno pa je nekaj: fotobiomodulacija ni zdravilo za revmatske bolezni in ne nadomešča terapije, ki jo predpiše revmatolog. Lahko pa je dodatek širšemu pristopu, še posebej pri nekaterih oblikah bolečin v sklepih.
Kaj kažejo raziskave pri osteoartritisu?
Največ podatkov imamo pri osteoartritisu kolena. Sistematični pregled in metaanaliza iz leta 2024, ki je vključila 10 raziskav in 542 udeležencev, je pokazala zmanjšanje bolečine v mirovanju v primerjavi s placebo obravnavo. Avtorji so sicer opozorili, da je kakovost dokazov zelo nizka in da PBM zato ni smiselno uporabljati kot samostojno terapijo, ampak kot možen dodatek k že uveljavljenim pristopom.
Širši pregled randomiziranih raziskav iz leta 2025 je pri osteoartritisu kolena našel zmerno kakovost dokazov za izboljšanje funkcionalne oviranosti, vendar hkrati poudaril, da so protokoli med raziskavami zelo različni in da potrebujemo bolj poenotene smernice.
To je pomembno zato, ker pri fotobiomodulaciji niso pomembni samo “rdeče lučke”. Pomembni so valovna dolžina, moč, razdalja, čas izpostavitve in pogostost uporabe.
Zakaj jo nekateri vključijo v rutino?
Pri kroničnih težavah s sklepi pogosto iščemo pristope, ki jih lahko uporabljamo redno in doma. Fotobiomodulacija je zanimiva predvsem zato, ker je neinvazivna, ne zahteva fizičnega napora in jo je mogoče vključiti v vsakodnevno rutino.
Pri osteoartritisu jo nekateri uporabljajo kot podporo pri bolečini, togosti, gibanju in regeneraciji po aktivnosti. Pri revmatoidnem artritisu pa je potrebna večja previdnost in posvet z zdravnikom, posebej ob aktivnem vnetju, spremembah terapije ali drugih zapletih.
Največ smisla ima takrat, ko ni edina stvar, ki jo počnemo.
Najboljši rezultat vedno pride iz kombinacije
Pri revmatskih boleznih ni ene same rešitve. Največ naredimo, ko združimo več stvari: ustrezno zdravljenje, redno in prilagojeno gibanje, dovolj spanja, protivnetno usmerjeno prehrano, nadzor telesne teže in po potrebi dodatne podporne metode.
Fotobiomodulacija je lahko ena od teh metod. Ne čudež. Ne nadomestek. Ampak orodje, ki pri nekaterih ljudeh lahko pomaga zmanjšati del simptomov in podpreti funkcionalnost.
Svetovni dan revmatskih bolezni je zato dober opomnik, da bolečine v sklepih niso nekaj, kar moramo avtomatično sprejeti kot “normalen del staranja”.
Če sklepi vztrajno bolijo, otekajo, so zjutraj dolgo togi ali se simptomi slabšajo, je smiselno poiskati strokovno oceno. In potem graditi podporo širše, korak za korakom.
