Pomlad je čas prebujanja in obnove. Medtem ko narava ozeleni, se pod našimi nogami skriva zaklad divjih užitnih rastlin, ki komaj čakajo, da jih odkrijemo. Nabiranje divjih rastlin je čudovit način, da se povežemo z naravo, uživamo v svežih, sezonskih živilih in okrepimo svoje zdravje. Veliko preden nam na vrtu zraste zelenjava, nam narava že ponuja »na pladnju« okusne in izredno hranilne zaklade, ki jih je res škoda izpustiti.
Preden se potopimo v svet divjih užitnih rastlin, si oglejmo, zakaj se je za nabiranje divje hrane vredno potruditi in katere previdnostne ukrepe moramo upoštevati.
Zakaj nabirati in uporabljati divje rastline?
Nabiranje divje hrane je tradicija stara toliko kot človeštvo samo. To je način, da se ponovno povežemo s koreninami naših prednikov in ritmi naravnega sveta.
Divje rastline so praviloma tudi precej bogatejše s hranili kot gojena zelenjava (kaj šele tista iz supermarketa), saj ponujajo širšo paleto vitaminov, mineralov in fitonutrientov. Poleg tega nas iskanje hrane spodbuja, da jemo sezonsko in lokalno, kar koristi našemu zdravju in okolju. Poleg tega pa divje rastline iz naše okolice vsebujejo tudi ogromno zdravilnih učinkovin in nam tako ponujajo pravo (brezplačno) lekarno na dosegu roke.
Na kaj moramo biti pozorni?
Čeprav je nabiranje divje hrane in divjih zdravil koristna dejavnost, je ključnega pomena, da se je lotimo spoštljivo in previdno. Vedno bodimo prepričani, katero rastlino naberemo, preden jo zaužijemo ali uporabimo za zdravilo. Nekatere divje rastline so strupene, zato je pomembno, da smo stoodstotno prepričani, kaj nabiramo.
Nikoli ne nabirajmo hrane na območjih, ki so lahko onesnažena s pesticidi, so pregnojena ali kjer je gost promet.
Ne pozabimo - nabiranje divje hrane pomeni sobivanje z naravo, ne pa njeno izčrpavanje. Vzemimo samo tisto, kar potrebujemo, in pustimo večino za divje živali in razmnoževanje rastlin.
Primeri spomladanskih divjih užitnih rastlin
Oglejmo si nekatere divje užitne rastline, ki jih lahko najdemo na spomladanskih sprehodih:
1. Regrat (Taraxacum officinale): Regrat v solati je kar ena taka mala slovenska posebnost, še vedno pa se najdejo mnogi, ki ga obravnavajo kot nadležen plevel. Regrat je izjemno hranilna rastlina. Njegovi listi so bogati z vitaminoma A in C, kalcijem in železom. Dodamo jih lahko solatam, popečemo ali uporabimo za pripravo pesta. V zdravilstvu se uporabljajo za spodbujanje seča – pri težavah s sečili, putiko, ob visokem pritisku. Iz cvetov lahko pripravimo vino ali aperitiv, ki okusno in nežno podpira prebavo. Korenine pa lahko pražimo in uporabljamo kot kavni nadomestek, jih dodajamo juham, jemo surove ali iz njih pripravimo zdravilo. Korenina regrata je nežna, a zelo učinkovita podpornica jeter in zdrava jetra imajo ogromen vpliv na naše splošno zdravje.
2. Kopriva (Urtica dioica): Kopriva je prehranska super zvezda, polna vitaminov, mineralov in beljakovin. Mlade liste, nabrane pred cvetenjem, lahko skuhamo in uživamo kot špinačo, spečemo kolačke, pripravimo zavitek ali pa iz njih pripravimo hranljiv čaj oz. namok. Njena semena (ki jih nabiramo na ženskih rastlinah) prekašajo katerokoli kupljeno »super hrano« in odlično podpirajo zdravje ščitnice ter pomagajo varovati in obnavljati ledvice. Tudi korenina je uporabna – znana je predvsem njena uporaba pri benigni hiperplaziji prostate, ima pa tudi hranilno vrednost in se jo lahko namoči v kis.
Če smo bolj občutljive sorte, pri nabiranju ne pozabimo nositi rokavic, da se izognemo »piku«! Naj vam pa zaupam skrivnost – koprivin »pik« lahko zelo učinkovito pomaga povečati prekrvitev in zmanjšati bolečine pri artritisih.
3. Čemaž (Allium ursinum): Čemaž ima blažji okus kot njegov gojeni sorodnik česen. Liste lahko uporabimo v solatah, pestu ali juhah, prav tako pa lahko uporabimo cvetne popke (ki jih recimo lahko vložimo v kis), cvetove in tudi čebulice. Bodite previdni pri nabiranju, saj ga lahko zamenjate s strupenimi rastlinami. Tako kot vse lukovke, tudi čemaž odlično podpira srčno-žilno zdravje, kot tudi zdrava jetra (in se jih vsekakor splača vključiti v prehrano recimo ob povišanem holesterolu).
4. Vijolica (Viola spp.): Vijolica te »poboža« in razveseli že samo s svojim videzom. Pri nas raste okoli 20 vrst vijolic in vse so podobno uporabne v kulinariki in zdravilstvu. Vijolice so več kot le lep okras. Njihovi listi in cvetovi vsebujejo veliko vitaminov A in C in jih lahko dodamo solatam, uporabimo za pripravo sirupa za podporo pri izkašljevanju ali cvetove kandiramo za sladko poslastico. Cvetovi vijolice namočeni v olju, so se izkazali tudi za dobro sredstvo za pomirjanje in boljši spanec. Odlična pa je tudi pri hlajenju in vlaženju vseh vročih stanj (kot so npr. ekcemi na koži,…), pomaga pa tudi pri premikanju limfe in odpravljanju cist v telesu.
5. Navadna zvezdica – kurja črevca (Stellaria media): Ta skromna rastlina je resnična zvezda - čudovit vir vitaminov in mineralov. Njene nadvse okusne nežne liste in stebla lahko jemo surove v solatah, lahko iz njih pripravimo pesto ali pa jih vložimo v (domač jabolčni) kis in tako dobimo pravo pravcato »mineralno bombo«. Tako kot vijolica, tudi navadna zvezdica hladi in vlaži, premika limfo, odpravlja ciste, pomaga pri izkašljevanju ter in po nekaterih informacijah celo »topi maščobo« .
Poleg tega lahko zgodaj spomladi naberemo še regratu podobne rastline, marjetice, trobentice, cvetove forzicije, lopatičasto zlatico, navadno lakoto, dlakavo penušo, bršljanasto grenkuljico, divje luke in še marsikaj, kar lahko popestri naš jedilnik. Divje rastline vključene v vsakodnevno prehrano čudovito podpirajo naše zdravje, nudijo pa nam tudi vrhunska kulinarična doživetja (včasih kakšen poskus sicer ni najbolj posrečen, ampak to so resnično vrhunski okusi, ki ji ne najdemo v nobeni gojeni zelenjavi).
Za zaključek
Spomladansko nabiranje divjih rastlin je praznovanje darov narave, način, kako nahraniti svoje telo s hrano, bogato s hranili, in praksa, ki poglablja našo povezanost z zemljo. Torej, vzemite košaro in se to pomlad odpravite v divjino, obogatite svoje obroke in tako poskrbite za svoje zdravje in dobro počutje na naraven, enostaven in poceni način.
Pri tem pa seveda imejte v mislih, da je varnost na prvem mestu in nabirajte le tisto, kar res poznate.
dr. Tina Mele
Članek je informativne narave in ni nadomestilo za udeležbo na delavnicah, tečajih ali nadomestilo za zdravljenje ali posvet z zdravnikom.
TheGreenWitchSi
