Katera je prava čaga in kaj je res? Vsekakor je čas za resnico, zato vam danes posredujemo osnovne informacije, na osnovi katerih boste znali izbrati tisto sibirsko čago, ki vsebuje vse potrebne učinkovine za izjemne učinke.
Čaga je črna drevesna parazitska goba, ki navadno raste v severnih predelih na brezah (Betula pendula). Je sterilna oblika glive Ionantus obliquus, ki napada le debla živih dreves.
Parazitira le na tistih mestih dreves, kjer je les poškodovan, npr. v raznih razpokah in tam kjer so drevesa polomljena. Za ustrezen farmakološki učinek so potrebne izredno nizke temperature pod - 40 oC, zato je najbolj zdravilna tista čaga, ki raste v Sibiriji.
Čaga v naravi parazitira le »bolna« drevesa in enak način »obnašanja« ima tudi v človekovem organizmu. Napade le bolno celico, tkivo ali organ, kar kaže na dejstvo, kako zelo modra je narava.
Analize različnih vrst čage, ki rastejo tudi na drugih listavcih, ne le na brezi, so pokazale, da ima daleč največjo zdravilno moč prav čaga, ki raste na brezah.
Zato so pri proučevanju sestavin, ki jih čaga vsebuje (vodotopne kromogene, čagino kislino, polisaharide, flavonoid inotodion, alkaloide, lignin, celulozo, steroidne in pterinske sestavine, organske kisline, triterpenske kisline, proste fenole, silicij, železo, aluminij,kalcij, magnezij, natrij, cink, baker,mangan in kalijeve soli) posebno pozornost namenili tisti sestavini, ki se nahaja le v čagi z brez.
Gre za nova odkritja, ki so zaenkrat še »skrivnost« ruskih in kitajskih znanstvenikov, verjetno pa gre za namerno prikrivanje izjemnih zdravilnih sposobnosti čage s strani farmacije, ki z dragimi zdravili proti raku obvladuje medicino in stremi predvsem k dragemu in dolgotrajnemu zdravljenju, ne pa k hitri in dokončni ozdravitvi, kar omogoča čaga..
Znanstveniki zdravilni učinek čage pripisujejo betulinski kislini. Ime izhaja iz latinskega poimenovanja za brezo – betula. Torej gre za sestavino, ki jo čaga črpa iz breze, katero parazitira. Čaga ima tako izjemno moč, da v devetih letih brezo dobesedno izsesa, tako da breza propade, čaga pa nakopiči vso njeno moč in koncentrira vse zdravilne substance. Zaradi njenega zunanjega izgleda in dejstva, da brezo uniči, čago imenujejo tudi rak breze.
Leta 1995 so ruski znanstveniki po dolgoletnih kliničnih študijah potrdili, da je prav betulinska kislina selektivni inhibitor (zaviralec) melanoma, torej ene najtežjih oblik raka (kožni tumor iz melanocitov - celic, ki vsebujejo temni pigment), ki je do tedaj veljal za neozdravljivega.
Nadaljne klinične študije so tudi pokazale, da je ta čudežna goba sposobna povzročiti apoptozo - programirano celično smrt v človeškem melanomu tako in vitro ( v laboratoriju) kot in vivo (na živih bitjih). Ugotovitev je bila fascinantna, saj je do tedaj veljalo, da rakava celica nima sposobnosti apoptoze kot jo ima vsaka zdrava celica – torej rakava celica je nekako nesmrtna, saj nima programa za celično smrt.
Zaradi izjemnih rezultatov ruskih znanstvenikov so delovanje čage pričeli proučevati tudi na ameriškem Nacionalnem inštitutu za raka, kjer v tej smeri poteka poseben razvojni program.
Raziskave kažejo, da je betulinska kislina aktivna proti neuroektodermalnim tumorjem (nastanejo iz embrionalnega periferno živčnega tkiva) kot so neuroblastom, medulloblastom, - tumorji embrionalnih, razvojnih živčnih celic - Ewing tumorju- kostni tumor, ki zraste pri otrocih) in pri malignih možganskih tumorjih, raku jajčnikov in maternice, levkemiji , pri ploščatoceličnem raku glave in vratu (celičnih vrst SCC25 in SCC9).
Maria Ana Kolman
