Prvi, ki je sistematično opisal zdravilne učinke mumije, je bil Aristotel v 4.st.pred.n.št. V starih zapisih se pogosto pojavlja trditev, da samo mumija »rešuje od smrti«.
Skalna smola ( mumio, mumie, mumijo, moomiyo, shilajit…) izvira iz neokrnjenih skalovij gorovja Altaj, ki leži v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan združijo.Ime Altaj v turških in mongolskih jezikih pomeni “Zlate gore”.
Skozi milijone let so bile rastline in organske snovi ujete s plastmi kamnine v gorskih regijah Indije in Tibeta. Pritisk, ki nastane zaradi teže gore in ekstremnih sprememb temperature povzroča, da se rastline pretvorijo v bogate mineralne mase ( smolo ), ki nato tečejo iz skale.
Za uporabo altajske gorske smole je specifično dejstvo, da se uživa v zelo majhnih količina – od 0,1 do 0,5 g dnevno. Dolgoletne klinične študije potrjuje uporabo altajske gorske smole pri sledečih boleznih: zlomi, zvini, udarci, opekline, rane na želodcu, črevesju in dvanajstniku, vnetnih bolezni prebavil in sečil, vnetnih boleznih dihal, nizkem stanju imunskega sistema, kožnih boleznih, depresiji, pomanjkanju energije in libida, težav s plodnostjo pri moških in ženskah, onkoloških boleznih, alergijah, gnojnih ranah, poškodbah, hemoroidih, vnetjih notranjega ušesa, boleznih perifernih živčnih snopov, hrbtenice, krvavitvah, boleznih ženskih spolnih organov, paradontozi, revmatizmu, boleznih srca in ožilja, sladkorni bolezni, tromboflebitih globokih žil, ekcemih, alergijah.
