Originalna novica
Klikni na to povezavo za ogled novice
Novica je dvignila mnogo prahu, zato smo se odločili, da vam tukaj nanizamo zgolj nekaj odgovorov in virov.
Gospod Zoran Vodipija je namreč na FB zapisal:
Sem poslal na vpogled strokovnjakinji za prehrano (univ.dipl.inž.živ.teh.)
Pripenjam njen odgovor - necenzuriran:
Joj, joj, spet je ena brihta znanstveno razložila nevarnost ubogih kvasovk, ki nikakor ne preživijo miljeja v našem želodcu in v kislem okolju prijazno zakrknejo in ne morejo žive nikamor, pa če bi še tako želele. V kri kvasovka ne more, ker je prevelika. Če bi jo dajali človeku parenteralno, bi umrl, ker je to zanj tujek. Torej, v našem telesu kvasovke nikakor ne morejo tvoriti etanola, ker so onesposobljene, ko pridejo v prebavni sistem. Če bi bilo to možno, bi bil proračun alkoholika bogat, saj je za 42 g kvasa potrebno odšteti 60 centov, za 40 litrov piva pa 80 krat več! A termofilne kvasovke pri 44 stopinjah Celzija? Vsaka kvasovka preživi 49 stopinj, uniči jih temperatura 50 stopinj. Pa še okrog sinteze kalcija. Kalcij je mineral, ki je esencialna snov, kar pomeni, da je za nas nujno potrebna, da pa je ne moremo tvoriti sami, ampak jo moramo dobiti s hrano. Torej, nobene sinteze ni, je le absorbcija skozi resice tankega črevesa. Pa še nekaj o receptih za izdelavo kvasa doma: vse navedeno so le substrati, ki so hrana za kvasovke, ki pa jih v vseh primerih dobijo iz zraka. Torej, spet nič posebnega, zdravega, kontroliranega, ipd, ampak so to kvasovke, ki so prisotne vsepovsod, v zemlji, prahu, na površini predmetov, tako seveda tudi v zraku. Zato je v recepturi vedno posoda pokrita s krpo in ne s pokrovom, ki bi onemogočal dostop zraka. S tem zagotovijo, da v posodo pridejo kvasovke od zunaj in se na hranilni podlagi razmnožijo. Zrak sicer ne bi bil potreben, saj so kvasovke anaerobni organizmi in za svoje delovanje sploh ne potrebujejo kisika. Point je le v tem, da od nekod pač pridejo, da se lahko govori, kako je vse naravno in domače. Bull shit!!!
Pa nehaj že nasedat tem lari farijem, saj naravne zakonitosti, kljub prelaganju odgovornosti za bolezni na prehrano, še vedno obstajajo in bodo vedno obstajale. Zakaj ržen kruh z domačim kvasom drži zelo dolgo in zakaj bel kruh ni tako dolgo obstojen? Ržen kruh je narejen s kvasom, ki je ostanek testa od prejšnje peke in se v njem poleg alkoholnega vrenja pojavi tudi mlečnokislinsko vrenje, ki sproducira mlečno kislino, ki zniža pH testa in kruhu podaljša obstojnost. Ob tem pa so kvasovke nekoliko manj aktivne in kruh ni tako vzhajan. Tudi belega bi lahko pripravili na enak način, le, da okus ne bi pasal k beli moki, k rženi pa se prav prileže.
Ja, ljudje se bodo zdaj še kvasa bali, ….. kam smo prišli. Pa recept s presnim kruhom oz. lepinjo, kjer namočeno žito posušimo in pojemo!!??!! Le kako bi prebavili surov škrob? Tega naše telo ne zmore. Potem bo pa zopet vsega kriv gluten, ta groooozen gluten. Mogoče je pa nevaren že zrak v naših glavah. Pa bi ga vakuumsko odstranili in bi bili srečni – HA – HA – HA.
