Zdrav organizem je neposredno povezan z učinkovitim delovanjem imunskega sistema. Imunski sistem ni le prva obrambna linija ob vdoru patogenov, kot so virusi ali bakterije, ampak se vpleta v delovanje živčnega in endokrinega sistema ter je bistvenega pomena pri odzivu na fizični in psihični stres. V današnjem času je učinkovito delovanje imunskega sistema toliko bolj pomembno in morda bo pandemija dokončno prepričala ljudi, kako pomemben je močan imunski sistem. Ne bomo mogli biti vse življenje v karanteni, slej ko prej se bo treba prekužiti in zaživeti svobodno. Zato je prav zdaj spomladi, ko nam tudi narava ponuja vrsto rastlin z močnim imunostimulativnim delovanjem, potrebno izkoristiti čas izolacije in osame za krepitev svojega zdravja. V vsakodnevno prehrano lahko v tem letnem času vključimo regrat, koprivo in trpotec, ki so v tradicionalni medicini poznani kot močni imunostimulatorji, lahko pa si pomagamo tudi s fitoterapevtskimi adaptogeni in imunostimulatorji iz programa sibirske fitomedicine.
Imunski sistem sestavljajo organi oz. tkiva (kostni mozeg, vranica, priželjc, fetalna jetra, bezgavke itd.), celice (limfociti, makrofagi, dendritične celice itd.) in vodotopne molekule (citokini, komplement, protitelesa itd.). Ta obrambni mehanizem deluje kot obrambni sistem, ki z imunskim odzivom aktivira mehanske prepreke, ter biološka in kemijska orožja. Z njimi deluje naš organizem predvsem proti tistim dejavnikom, ki jih oceni kot nevarne in jih je potrebno uničiti ali odstraniti.
Za krepitev imunskega sistema iz programa sibirske fitoterapije priporočam imunostimulatorje in adaptogene kot so čaga, rožni koren in elevterokok v proizvodih ČAGIN ČAJ, ČAGA Z ROŽNIM KORENOM IN ČAGA Z ELEVTEROKOKOM. V času nevarnosti okužbe je priporočljiv protokol 2–3-krat dnevno 1 mala žlička v 1 dcl vode ali čaja.
V tem času nekaterim že »popuščajo živci«, drugim pa sta strah in negotovost povzročila ne le slabo voljo, ampak tudi hudo depresijo. Rožni koren in elevterokok sta močna adaptogena, ki delujeta tudi kot psihostimulatorja, zato namesto steroidnih antidepresivov priporočam vsem, ki se v tem času soočajo z depresijo, uživanje čage z rožnim korenom in čage z eleterokokom po protokolu zjutraj 1 malo žličko čage z eleterokokom, opoldan pa 1 malo žlička čage z rožnim korenom. S tem se bo izboljšalo razpoloženje, prepričila pa se bo tudi škoda, ki jo sicer povzroči konstanten stres.
Kot zaščito pred okužbo priporočam ŽIVICO ALI SMOLO SIBIRSKE CEDRE IN MUMIJO.
Z živico si je potrebno vedno pred odhodom od doma naoljiti od znotraj nosnici, kar občutno zmanjša možnost okužbe. Po prihodu domov pa priporočam spiranje grla in nosnic z raztopino mumije, ki jo pripravimo tako, da v ½ l tople vode rastopimo ½ male žličke mumije.
Poleg tega v času nevarnosti okužb vsak dan uživajte večje količine jagodičevja. Plodovi so izjemen vir zaščitnih bioaktivnih sestavin, listi jagodičevja vseh vrst pa nepogrešljiva sestavina zdravilnih čajev. Številne znanstvene raziskave v zadnjih tridesetih letih so potrdile tudi učinke tradicionalne uporabe zdravilnih gob in izpostavile tudi njihove terapevtske lastnosti: protivirusno, protibakterijsko, protiparazitsko, protiglivično, antidiabetično, protivnetno, hepatoprotektivno delovanje, uravnavanje krvnega tlaka, zdravilno delovanje pri srčno-žilnih boleznih, hiperholesterolemiji, hiperlipidemiji, boleznih ledvic, živčevja in dihal in pri onkoloških boleznih. Raziskave vsebnosti zdravilnih gob kot so ČAGA, REISHI, CORDYCEPS in AGARIKUS so potrdile vsebnost vrste spojin, ki so sposobne interakcije z imunskim sistemom.
Večina raziskav se osredotoča na spojine, ki lahko vplivajo na biološki odziv imunskih celic, ki so odgovorne za prepoznavanje in uničevanje mikroogranizmov, torej virusov in bakterij, pa tudi za odstranjevanje telesu lastnih odmrlih ali spremenjenih celic.
V gobah so odkrili vrsto imunomodulatorjev, ki spadajo me lektine, proteine, terepnoide in polisaharide. Znano je, da so imunski odziv sposobne spodbuditi rav te spojine, ki jih zato lahko uporabimo pri preventivi in zdravljenju akutnih in kroničnih bolezni.
Maria Ana Kolman
