Poletje je čas, ko ljudi v večjem obsegu prizadene srčna oz. možganska kap, možnost zanjo pa povečuje nezdrav življenjski slog, kot so telesna nedejavnost, čezmerna telesna teža, stres, kajenje, alkohol in nepravilna prehrana.
Katere so rizične skupine oz. dejavniki tveganja?
-
zvišan krvni tlak
-
zvišan holesterol
-
kajenje
-
starost
-
negativen odziv na stres
-
premalo telesne aktivnosti
-
težave z jetri
-
zakisanost telesa
Kako ravnati preventivno z izbiro ustrezne hrane?
+
vlaknine (25 g topnih vlaknin in 47 g netopnih vlaknin dnevno!)
protivnetna živila in antioksidanti (česen, kurkuma, ingver, čili, zeleni čaj, zelenolistnata zelenjava, klorofil …)
polnovredna žita
-
predelana živila
sladkor v kakršnikoli obliki
preveč soli
živila živalskega izvora
kakršnekoli tekoče ali trde maščobe, vključno z olji (razen omega-3)
alkohol
Kako na nastanek kapi vplivata vročina in vlaga?
Vročina in vlaga povzročita pregrevanje telesa in posledično dehidracijo, ki zgosti kri. To lahko v skrajni fazi privede do strdkov in kapi.
Zakaj izločiti pšenico, nezdrave maščobe in sladkor?
Taka živila obremenijo telo in zvišujejo pitta došo. Enako velja za vso pekočo, slano, kislo, vročo, oljnato in koncentrirano hrana.
Tudi kronično visoke stopnje sladkorja v krvi lahko vodijo v aterosklerozo ter povzročijo otrdevanje in zožitev žil, s čimer se močno poveča nevarnost za srčni napad ali kap. Poročilo The Journal of the American Medical Association tudi opozarja, da se pri ljudeh, katerih dnevni vnos sladkorja predstavlja 17−21 % celotnega vnosa zaužitih kalorij, možnost za smrt zaradi srčne kapi poveča za 38 %.
Kako skrbeti za elastičnost žil?
S silicijem (koprivin čaj, mladi oves ...) in vlakninami. Poleg odpravljanja vzrokov, ki vodijo v nastanek goste krvi, pa njeno viskoznost lahko zmanjšate tudi z dnevnim uživanjem omega-3 maščobnih kislin (do 3 grame na dan), začimb, kot so čili, kurkuma, poper, ingver, … zelišč, kot je ginko in npr. proteolitičnih encimov, ki jih morate zaužiti na tešče.
Kakšno vlogo ima prenos kisika po telesu in zakaj je v tem kontekstu pomembno omeniti klorofil?
Klorofil je kot hem v krvi, saj prenaša kisik po telesu. Obenem deluje bazično in razkisa telo. Zakisanost telesa, po drugi strani, povzroča slabo oskrbo tkiv s kisikom. Zaradi povišane viskoznosti krvi se poslabša lokalna oskrba tkiv s kisikom, predvsem v srcu, možganih in žilah. Če je v telesu preveč kislih odpadkov, kri dobi manj kisika. Za pravilno delovanje srca je torej pomembno alkalno okolje.
Zakaj se največ kapi zgodi v času prebujanja?
Znano je, da se srčne kapi najpogosteje zgodijo v času prebujanja, vendar pa do zdaj še nobena študija ni proučila obsega poškodb jutranjih kapi. A vendar, zakaj največ škode zdravju naredijo kapi, ki nastanejo zjutraj ali dopoldne? Zaradi zakisanosti telesa.
Katere prehranske dodatke priporočamo?
-
Omega-3 iz alg
Maščobne kisline omega-3 umirjajo vnetne procese in dokazano upočasnjujejo krajšanje telomer (zaščitne kapice na koncih kromosomov, ki omogočajo, da se celice obnavljajo). Krajše kot so telomere, višja je naša biološka starost. Prav zato uživanje maščobnih kislin omega-3 povezujemo z ohranjanjem mladosti žil.
-
Mineralne kapljice
Voda, obogatena z minerali, hitro nadomesti izgubljeno vodo in elektrolite ter ustrezno hidrira.
-
Magnezijev gel
Pomanjkanje magnezija lahko vodi v srčno aritmijo, funkcionalne motnje, hitro bitje srca, preskakovanje srca, popolnoma nepravilen srčni ritem, povečanega izločanja stresnega hormona adrenalina (ki je odgovoren za povišanje krvnega tlaka) itd.
-
Eko zelenje
Klorofil je odlična preventiva zoper kap in srčne bolezni, saj pospešuje kroženje krvi in zavira nastanek krvnih strdkov. Klorofil tudi pomaga pri uravnavanju krvnega pritiska in holesterola − dveh dejavnikov, ki sta močno povezana s kapjo in srčnimi boleznimi.
-
Adaptogeni (tulsi, rožni koren, ašvaganda, ginseng, kordiceps …)
Na nastanek kapi vpliva negativen odziv na stres. Adaptogeni povečujejo moč obrambnega odziva na stres v vseh njegovih pojavnih oblikah. Več znanstvenih raziskav dokazuje, da so adaptogeni koristni zaradi delovanja na imunskem, umskem in fizičnem področju.
