Prebavna moč: aktivacija, zniževanje, naravne rešitve

Prihaja letni čas, ko bo naš prebavni ogenj prenesel več surove hrane. 
Zima je čas, ko moramo hrano toplotno obdelati, sploh če imamo težave s šibkim prebavnim ognjem, kar je vzrok toliko različnih težav, hormonskih neravnovesij in tudi avtoimunskih bolezni. 
Poglejmo nekaj naravnih rešitev, spodaj pa tudi nekaj predlogov. 

Aktivacija prebavnega ognja (AGNI)
Če želimo, da se naša hrana in hkrati naša čustva dobro prebavijo je zelo pomembno, da izboljšamo moč našega prebavnega ognja. Primarne funkcije agnija oz prebavnega ognja so prebava, absorpcija, asimilacija in transformacija hrane in občutkov, čustev in misli. Ko deluje optimalno takrat nam prinaša dovolj energije, znanja in razumevanja. Pomaga pri vizualni percepciji, uravnavanju temperature telesa, ohranjanju konstitucije in tena kože, daje nam pogum, samozaupanje, odprtost, prinaša srečo, zadovoljstvo, zanimanje, entuziazem, mentalno jasnost, hrani tkiva in krepi imunost. Ključen je pri celularni metabolni aktivnosti in inteligenci, proizvaja in uporablja vitalno energijo pri dihanju, prinaša funkcijo razlikovanja in razumevanja v mentalu, ohranja inteligenco na celičnem nivoju in komunikacijo med celicami, prinaša stabilnost, potrpljenje, zaupanje, dolgo življenje, moč in vitalnost. 

Pri zdravem agniju sta žeja in apetit uravnotežena in primerna, presnova deluje optimalno in se na splošno počutimo odlično. Ko je naš apetit spremenljiv, premočan ali počasen in slab, če nas napihuje, smo zaprti ali imamo mehko blato, vetrove, pekoč občutek v želodcu ali težo v želodcu, zgago, vnetja, smo pretirano žejni, se nam proizvaja preveč sline v ustih in smo prekomerno težki, so to znaki, da naš agni ni kot bi moral biti. To tudi pomeni, da ko je nizek prebavni ogenj je več strupov v našem telesu. 

Kaj znižuje našo prebavno moč?

Vsekakor so na tem seznamu: prekomerno uživanje hrane, hranjenje, ko nismo lačni ali preden se prebavi prejšnji obrok, uživanje največjega obroka izven časa med 12-13 h (recimo obilna večerja), mrzel zajtrk (recimo smoothie), premalo hrane v času kosila, nezdružljive kombinacije živil, veliko hrane, ki ima lastnosti mrzlega, težkega, oljnatega, sluzavega, sladkega, če jemo mrzlo hrano in ledene in mehurčkaste pijače (zlasti ob hrani), prevelike količine tekočin pred, med in po obroku, nekuhano, premalo kuhano, konzervirano ali postano hrano, če spimo ali smo fizično aktivni po hrani, če kadimo, pijemo alkohol, kavo, uživamo droge, smo nenehno pod stresom, jezni, žalostni, napeti, če ne jemo v miru in s hvaležnostjo (gledanje tv, pogovor, branje, delo med hranjenjem), konstantna čustvena obremenjenost, če zadržujemo svoje naravne potrebe …

Rešitve za dvig prebavnih moči

• Najprej je treba izločiti vse, kar znižuje našo prebavno moč. 
• Jemo le, ko smo lačni in dovolj hrane ob pravem času
• Ne jemo pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu (zadnji obrok naj je 3 ure pred spanjem)
• Če nismo lačni počakamo in spijemo ingverjev čaj
• 15 minut pred obrokom spijemo ingverjev napitek (košček ingverja narežemo in prelijemo s pol dl vroče vode, pustimo stati 10 minut in spijemo) ali dve do 3 tanke rezine ingverja pokapljamo z nekaj kapljic limoninega ali limetinega soka in dodamo majhen ščepec himalajske ali morske soli in to prežvečimo, svež ingver dodajamo v jedi, ki se kuhajo. 
• Za dvig apetita pomaga tudi topla voda (1/2 skodelice tople vode spijemo 10 minut pred obrokom in se uležemo na levo stran telesa). 
• Vodo pijemo 30 minut pred obrokom in uro ali uro in pol po obroku (med obrokom lahko spijemo majhne količine čaja iz ingverja, kumine ali janeža ali kombinacije vseh treh). 
• Popolnoma se je treba izogibati mrzlih pijač in mrzle hrane. 
• Hrano je treba dobro prežvečiti, jesti v miru, s pozornostjo in hvaležnostjo. 
• Obrok bi moral biti sestavljen iz ½ trde hrane, ¼ tekoče in ¼ je prazen prostor za prebavo. 
• Zelo je pomembna tudi uporaba začimb (ingver v sveži obliki, ki ga potem kuhamo v jedeh ali dodajamo v sokove, koriander, kurkuma, cimet, kumina, kardamom, šetraj, lovorjev list, mediteranske začimbe, janež, koromač, česen, asafetida, poper, pippali, kajenski poper (pekoče začimbe niso dobre za vsakogar, zaradi tega je treba individualno določiti izbiro začimb glede na trenutno neravnovesje in našo osnovno konstitucijo). 
• Po hrani (za požig toksinov in če nam to naša došično stanje dovoljuje) zaužijemo ingver, malo črnega popra in druge tople začimbe. Grenak okus tudi pomaga pri stimulaciji želodčne kisline, izboljša prebavo in loči toksine.
• Za krepitev prebavnega ognja pomaga monodieta (kitcheri, zelenjavne enolončnice), pranajama, jogijske vaje, redna fizična aktivnost in globoko čiščenje telesa na vseh nivojih (panchakarma). 
• Kuhamo z ljubeznijo in najbolj idealno na ognju. 
• Lahke juhe, dobro kuhan riž z začimbami se tudi svetuje, ko imamo znižan agni. To posebej velja za rakave bolnike, ki nimajo apetita, hitro zgubljajo težo, so tudi v stanju anoreksije ali v času kemoterapije in po kemoterapiji. Za njih je priporočljivo, da kakšen dan uživajo le topel, dobro kuhan riž (najboljše basmati), ki ga lahko še dodatno razredčijo s toplo vodo, zmiksajo in čeprav je v bolj tekoči obliki, počasi prežvečimo in pojemo. Lahko je tudi riževa juha z dobro kuhano zelenjavo in začimbami. Ko se moč, energija in apetit povrnejo, se držimo optimalne prehrane in se izogibamo težki, oljnati, mastni, procesirani in pretirano začinjeni hrani. 
• Jemo svežo, ekološko, lokalno, sezonsko, predvsem satvično hrano in maksimalno zmanjšamo vnos radžastične in tamastične hrane.

• Satvična hrana: sadje, zelenjava, stročnice, žita (kaljena oblika), semena, oreščki, ingver, kumina, janež in koriander. 
• Radžastična hrana: pretirano poživlja. Sem spadajo česen, čebula, prava kava, pravi čaj, tobak, zelo začinjene, zelo grenke, slane, kisle jedi. Takšna hrana vzbuja strast in vznemirja duh. Tudi prečiščen sladkor, gazirane pijače in čokolada, kemično obdelana hrana in prigrizki spadajo v to vrsto prehrane. Satvična hrana, ki jo jemo na nepravilen način (med hojo ali če smo vznemirjeni) postane radžastična. Radžastična hrana poveča poželenje, jezo, zavist, sebičnost, nasilje. 
• Tamastična hrana: je postana, pokvarjena, genetska, gnila hrana, hrana z zoprnim okusom, zažgana, pogreta. Sem spadajo tudi meso, ribe, jajca, mamila, alkohol, preveč kuhane, vnaprej pripravljene jedi, hrana s konzervansi, gobe, ki rastejo v temi, globoko zamrznjena in ocvrta hrana. Satvična hrana, ki je pojemo prevelike količine postane tamastična. Tamastična hrana nas dela lene, topoglave, neučinkovite. Oropa nas visokih idealov, smotra in motivacije. Povzroča depresijo, nečiste, temne misli, bolezni. 

Ko so naše celice pripravljene na sprejem hranilnih snovi iz hrane, je pomembno, da izberemo živila, ki so nutritivno bogata. Po navadi dobimo dovolj makrohranil (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe) seveda različne kakovosti, več težav pa nam povzroča zaužitje zadostne količine mikronutrientov (vitamini, minerali, antioksidanti, fitonutrienti …). V nadaljevanju je dr. Fuhrmanov seznam živil, ki nam jasno pokaže katera živila bi morala biti bolj pogosto na našem jedilniku, če želimo dobiti več mikronutrientov. Rezultat je pridobljen na podlagi vsebnosti kalcija, beta in alfa karotena, luteina, zaeksantina, likopena, folatov, glukozinolatov, magnezija, selena, vitamina C, E, cinka, fitosterolov in flavonoidov na isto kalorijsko količino živila. Upoštevana je tudi ORAC vrednost, s katero se meri vsebnost antioksidantov v živilih. 

Dr. Fuhrmanov seznam živil, ki so najbolj bogata z mikronutrienti 

Ohrovt (100), vodna kreša (100), zelenje križnic (100), brstični ohrovt (90), bok choy (85), špinača (82), rukola (77), zelje (59), brokoli (52), cvetača (51), temnozelena solata (45), zelena in rdeča paprika (41), čebula (37), šparglji (36), por (36), jagode (35), gobe (35), paradižnik in paradižnikova mezga (33), granatno jabolko in sveže stisnjen sok iz granatnega jabolka (30), korenje in sveže stisnjen sok iz korenja (30), robide (29), maline (27), borovnice (27), pomaranče (27), različna semena (lanena, chia, konopljina, sezamova, sončnična, bučna … 25), rdeče grozdje (24), češnje (21), tofu (20), leča (14), melone (12), različni fižoli (11), slive (11), orehi (10), solata ledenka (10), pistacije (9), kumare (9), zeleni grah (7), mandlji (7), indijski oreščki (6), avokado (6), jabolka (5), koruza (4), banane (3), ovseni kosmiči (3), krompir (2). 

V osnovi je pomembno, da je v naši prehrani vsaj 30-40 % zelenjave, z velikim poudarkom na zeleni listnati zelenjavi, 20 – 30 % sadja (največ jagodičevja in starih sort sadja), 20 % brezglutenskih žit in škrobnate zelenjave, 10 % stročnic, 10 – 20 % kakovostnih maščob (predvsem semena z visoko vsebnostjo omega 3, kot sta chia in lanena semena in manjša količina drugih semen in oreščkov). Lahko to razmerje še prilagajamo potrebam posameznika. Ekološko, lokalno in sezonsko naj postanejo naša prioriteta. Ko želimo povrniti ravnovesje in ponovno zaživeti zdravo in vitalno, svetujem, da je vsaj v tem obdobju prehrana 100% polnovredna in rastlinska.