-
Kdaj je sončenje zdravo in kdaj nevarno?
Sončenje je zdravo, če je premišljeno in zmerno. Nevarno pa je takrat, ko zaradi nepazljivosti poškodujemo kožo (opekline). Sončne opekline pravzaprav pomenijo, da obramba kože ni sposobna preprečiti poškodb, kot so rdečina, vnetje in mehurji. Znaki opeklin se pokažejo zapoznelo, šele nekaj ur po izpostavitvi soncu.
-
Kako absorbirati dovolj vitamina D, ki je bistven za človeka, in hkrati ne tvegati opeklin?
Pomembno je, da se soncu izpostavimo tudi med 10. in 14. uro – da lahko telo tvori vitamin D! Začnemo z minuto na dan, količino pa nato postopoma povečujemo (do 30 minut dnevno). Sonce nas ne sme opeči! In še koristen nasvet za boljšo absorpcijo: Posončite si spolovila! Tako boste absorbirali večje količine D-vitamina.
-
Kaj se zgodi, če do opeklin vendarle pride?
Če pride do sončnih opeklin, je pomembno, da kožo dobro naoljimo ali namažemo z alojo oz. posežemo po dobrih naravnih/ekoloških preparatih za obnovo kože (mumija, živica).
-
Kdaj bi morali začeti s sončenjem? Smo zdaj že pozni?
Najbolje je, da se začnemo sončiti že zgodaj spomladi, ko sonce še ni tako močno. Tako do poletja pridobimo dobro podlago, ki je naravna zaščita pred soncem.
-
Je dobro, da pridobimo zaloge vitamina D že takrat, ko sonce ni tako močno? Je zadoten ten kože že svojevrstna zaščita?
Ja, res je. Postopno pridobivanje barve čez vse leto je dobra predpriprava na poletje.
-
Kaj jesti, da telo bolje pripraviti na sonce?
Verjeli ali ne, k zmanjšanju tveganja za opekline pripomore tudi izbira prave hrane. Uživajte živila, ki so bogata z antioksidanti in vsebujejo resveratrol, kvercetin, likopen, karotene in luteolin, npr. pravi kakav, olivno olje, brokoli, črni čaj, zeleni čaj, jabolka, čebula, korenje, paradižnikova mezga, borovnice ...
-
V poplavi krem za sončenje, kakšno obliko zaščite izbrati?
-
Posegajmo po sončnih kremah z naravnimi mineralnimi filtri – cinkov oksid.
-
Preverimo, da mineralni filter NE vsebuje nanodelcev.
-
Sončna krema naj ima čim višji delež ekoloških sestavin.
-
Steklena embalaža.
-
Naj vsebuje čim več nasičenih in mononenasičenih maščob (masla, olivno in avokadovo olje).
-
Izogibajmo se sintetičnim filtrom, konzervansom, umetnim dišavam, barvilom, itd.
-
Kaj je bolj škodljivo? Sončenje ali nesončenje? Absolutno je bolj nezdravo nesončenje. Zaradi pomanjkanja vitamina D prihaja do številnih zdravstvenih težav.
Vitamina D, po podatkih testiranj krvi, primanjkuje večini Slovencev in edini način, da normaliziramo njegovo raven, je pravzaprav vnos v obliki kvalitetnih, ekoloških in certificiranih prehranskih dopolnil, zlasti pozimi oz. v celotnem odbodju od septembra do maja (ko vitamina D prek sonca ne moremo dobiti v zadostni količini).
Publicist in avtor knjige Moč vitamin D, Ivan Soče, pa opozarja še na nepoučenost stroke: “Veliko zmede je okoli tega, koliko vitamina D je dovolj. Uradne vrednosti so smešno nizke in nestrokovne. V zimskem obdobju vitamina D skorajda ne tvorimo, pa tudi razpoložljiva doba je zelo kratka. Če smo se avgusta kvalitetno posončili in dobili veliko vitamina D, ta po enem mesecu izgine. In potem ga nimamo. Zato pa zbolevamo za gripami in prehladi, avtoimunskimi boleznimi, alergijami in še čim hujšim. Morali bi se zavedati, da smo v velikem zdravstvenem tveganju. Gre za nacionalno tragedijo! To je politični problem. Vsi strašijo pred sončenjem, o vseh posledicah pomanjkanja vitamina D pa nihče!”
