Nastanek psihogenetike kot znanosti so sprožile ugotovitve, da človek od svojih prednikov ne deduje le talentov in bolezni, ampak tudi določene načine mišljenja, čustvovanja in delovanja. Večina ljudi se slejkoprej znajde v situaciji, ko si postavi vprašanje o namenu svojega bivanja, o življenjskih ciljih ali preprosto o tem, “kam gre”. Na to vprašanje pa je človeku težko najti odgovor, če ne ve niti, od kod je prišel, torej če ne pozna lastnega rodu in prednikov. Tokrat bomo z Mario Ano Kolman pogledali v zgodovino rodoslovja in obelodanili pomen genograma. Kaj to sploh je, izveste v posnetku!
S tem ko beležimo in zapisujemo družinske podatke, preprečujemo, da bi se ta znanja oz. izkušnje porazgubili in utonili v pozabo.
Tudi tradicije, kot je druženje za božič, povečajo občutek stabilnosti ter moč genofonda in so kot nekakšno sidro (nudijo varnost). In prav bi bilo, da bi družina krepila meddružinske vezi! Če neko misli, da ga sorodstvene in družinske vezi zadržujejo, lahko to preseže že s tem, da vzorec prepozna. Potem bo tudi “obvezna” druženja dojemal drugače – ne kot prisilo, ampak kot priložnost za povezovanje z družino.
Tudi vzorec oz. kodni zapis zapušene ženske se prenaša iz roda v rod. Ženske v preteklosti so v času vojn pogosto izgubile moža in si s tem nekako pridelale gen zapuščene ženske. A obrazec se je pri nadaljnjih generacijah vlekel tudi v mirnem času – mož je lepega dne brez razlage odšel. Znanstveniki so ugotovili, da imajo te ženske v genskem zapisu kodo (v tem primeru kodo zapuščene ženske) oz. t. i. podzavestni radar. Namreč, misli oz. izkušnje (četudi podzavestne) ustvarijo elektromagnetno polje, ki lovijo iz okolja prav take frekvence, kot jih oseba na podzavestni ravni oddaja. Ta gen žensko zato pripravi do situacij, ki povzročajo, da bo izživela program zapuščene ženske. Ko pa vzorec prepozna in ozavesti, ga reši! V tem je tudi bistven pomen poznavanja zgodb svojih prednikov!
Komentarji