Ali je sploh smiselno premikati uro? Strokovnjaki so v svojih raziskavah dokazali, da s tem naredimo več škode kot koristi. Za uro več jutranje svetlobe namreč popolnoma zmedemo svoje cirkadiane ritme, kar povzroči utrujenost, motnje spanja in ima negativen vpliv na vse telesne procese. Tako kot smo se že naučili s pomočjo knjige Biohacking zdravja: po matrici narave – ohranjanje zdravih cirkadianih ritmov pa pomeni zdravje!
„Cirkadiani ali dnevno-nočni ritem je namreč eden od bioloških ritmov, ki so značilni za živa bitja in predstavljajo način prilagajanja organizma na okolje. Temu 24-urnemu ciklu se podrejajo biokemijski, fiziološki in celo vedenjski procesi – in to ne le človeka, ampak tudi živali, rastlin in gliv, dokazano pa celo nekaterih bakterij. Ker so številni procesi (na primer uravnavanje telesne temperature, prebava, izločanje hormonov) uravnavani v 24-urnem ciklu, pravimo, da imajo organizmi notranjo oziroma cirkadiano uro,“ je v knjigi zapisala Jasmina Kandorfer.
In potem premaknemo uro in zgodi se manjši pretres, ki se mu lažje ali težje prilagodimo, odvisno od stanja v katerem smo, starosti, psihične obremenjenosti … v osnovi pa ustvarimo še en stresor, ki zamaje naše temelje. Zakaj že?
Premik ure je nujen iz ekonomskega vidika
Če sončne ure ne premaknemo (npr. če ne izvajamo premika ure na poletni in zimski čas), ima to lahko več posledic in vse so povezane z našo fiziologijo, ekonomijo in splošnim življenjskim stilom. Ampak te posledice so pozitivne in so torej prednosti, ki se jih niti ne zavedamo.
Kdaj bomo prenehali premikati uro v Sloveniji? Razprav je bilo že veliko, vendar odločitve še ni. Evropska komisija je že leta 2018 predlagala ukinitev premikanja ure po vsej Evropski uniji, po čemer bi vsaka država članica lahko izbrala, ali želi ostati na poletnem ali zimskem času.
Evropski parlament je leta 2019 podprl ukinitev premikanja ure, vendar je bil rok za implementacijo večkrat prestavljen. Na začetku je bil predlog, da bi države prenehale s premikanjem ure leta 2021, vendar so se pogajanja upočasnila zaradi različnih mnenj držav članic in drugih prioritet, kot je bila pandemija COVID-19.
Končna odločitev bo verjetno, kot vedno, odvisna od skupnega dogovora znotraj EU, saj večina držav želi ohraniti usklajen časovni režim, da bi se izognili težavam pri čezmejnem prometu, trgovini in logistiki. Torej, ekonomija ima prednost, naša telesa pa morajo vsakič ponovno zamenjati in vzpostaviti ravnovesje v svojih ritmih.
Kako bi si olajšali življenje z opustitvijo te prakse?
Ob premiku ure najprej pomislimo ali bomo spali uro več ali manj na tisti dan … In ja, premikanje ure pomembno vpliva na cirkadiani ritem, ki nadzoruje tudi spanje in budnost. Če ure ne bi premikali, bi ohranili umirjen spanec, preprečili utrujenost in nespečnost, saj bi spalni vzorec ohranil svojo stabilnosti. Nič več ne bi trošili nepotrebne energije, zato da se prilagodimo na novo časovno shemo!
Brez premikanja ure, bi lažje delali in lažje ohranili svojo koncentracijo in produktivnost na delovnem mestu. Na to verjetno delodajalci še niso pomislil, ali pač? Vsakič ko uro premikamo, potrebuje nekaj časa, da se prilagodimo novemu urniku in veliko ljudi ob tem poroča o težavah z budnostjo.
In kar je morda najbolj presenetljivo – ob premiku ure na poletni čas vplivamo tudi na svoje srce! Raziskave kažejo, da se takrat poveča tveganje za srčni infarkt in kap, saj motnje v spalnem ritmu negativno vplivajo na zdravje. Pomik ure je namreč stresno obdobje, pa če zavestno to občutimo ali ne in telo potrebuje nekaj dni ali celo tednov, da se prilagodi novi rutini.
Zakaj torej sploh premikamo uro? Eden od glavnih razlogov za uvedbo poletnega časa je bilo varčevanje z energijo, saj ljudje lahko izkoristijo več dnevne svetlobe. Je to sploh še dober argument v današnjem času, ko imamo led luči, ko veliko časa preživimo na telefonih in drugih napravah in zaradi trajnostnih ciljev uporabljamo veliko bolj varčne hišne aparate?
Narava nam sporoča, da je čas da prekinemo vzorec
Naša življenja so bogata in zato hitra, naš standard je višji in imamo več obveznosti, delamo, smo veliko preveč vpeti v digitalno okolje in že tako pozabljamo sebe postavljati na prvo mesto, tudi ko zbolimo. Resnično je čas, da se rešimo vsaj dveh stresnih dogodkov, ki nas samo še dodatno obremenjujeta!
Kot nam veleva tudi biohacking - karkoli se nam dogaja, se bo popravilo in izboljšalo, ko bomo začeli slediti svojemu cirkadianemu ritmu. To je naravni sistem, s katerim telesu vrnemo polno moč samozdravilnih procesov, ki se v njem odvijajo. In obenem vam polagamo na srce – pazite na svoj spanec.
Jasmina Kandorfer je v knjigi zapisala resnico, ki je ne smemo pozabiti: „Nobeno prehransko dopolnilo, nobena naprava, nič na tem svetu ni bolj vredno in blagodejno za človeka, kot je spanec. Nočni in jutranji tipi ljudi v resnici ne obstajajo. Obstajajo samo ljudje, ki imajo bolj ali manj pomešane hormone!“
Nadomestila za dober spanec ni, zato se na letošnji 27. oktober, ko uro spet premikamo, pripravite in skušajte čim hitreje ponovno ujeti pravi ritem. Srečno!
Komentarji