Navadno me pokliče eden od staršev in prosi, če bi delala z otrokom,
ker je v stiski.
Kot vedno, kadar delam z otroki, se najprej pogovorim s staršema, saj
je pomembno, da začutim njihovo družinsko dinamiko, način komunikacije
in ravnanja drug z drugim, regulacijo čustev in podobno. Po potrebi
starša opremim z dodatnim znanjem in orodji, da bomo skupaj zmogli
bolje podpreti njunega otroka in da bodo odnosi postali bolj zavestni
in povezovalni.
Pripeljali so jo na terapijo. Ljubko sedemletno deklico. Dajmo ji ime
Lina. Ves čas je bila bolna in žalostna. Skozi igro in s pomočjo
plišastih igrač sva najprej vzpostavili kontakt in zaupanje.
Sčasoma sem ugotovila, zakaj je bila deklica vedno tako zelo bolna,
pravega vzroka zdravnika niso zmogli najti.
Starša sta se vsak dan zelo prepirala. Ločevala sta se.
Kričanje, zmerjanje, poniževanje, grožnje in obtoževanje so postali
vsakdan. Deklica je kmalu ugotovila, če ona zboli, oba starša
naklonita vso pozornost njej in ne drug drugemu s prepiri.
Na ta način je Lina »reševala zakon svojih staršev!«
Ponotranjila je strah, ki jo je dušil. Strah, da bo oče odšel in
strah, da si bo mama vzela življenje. Sledil je tudi strah, da si bo
oče vzel življenje. Kaj bo z njo in z mlajšo sestrico? Rušil se ji je
cel njen svet.
Počutila se je nemočno. Trudila se je na vse pretege, da bi ugodila
mamici in da bi ugodila očiju, pa vendar ni bilo dovolj, da bi se
prepiri končali. Ponotranjila je, da je ona kriva, ker se starša
kregata in da ni več ljubljena.
Posledično je postajala vedno bolj bleda, bolel jo je trebušček,
bruhala je, apetita ni imela, v šoli je bila apatična.
V terapevtskem procesu z Lino sem uporabila med drugim izjemno
učinkovito mednarodno medicinsko priznano EMDR metodo, ki zdravi
čustva. Popestrila sem jo s prstnimi lutkami in deklica je bila kmalu
razbremenjena krivde. Pridobila je varnost v sebi, moč, lastno
vrednost in občutek, da se ima rada in je ljubljena.
Tudi s staršema sem opravila nekaj razgovorov, da sta zmogla razmejiti
lastne bolečine in zamere in videti potrebe svojih deklic.
Končno sta se razšla in sta imela deljeno skrbništvo. Po nekaj mesecih
mi je Lina povedala: »A veš, Amina, da sploh ni slabo, ker sta se moja
starša ločila?
Oba sta bolj prijazna in se trudita z nama. Poleg tega s sestrico
dobiva dvojna darila za rojstni dan, za praznike in tudi dvakrat
hodiva na počitnice!«
Deklica je postala samozavestna. V šoli je postala živahna in tudi
njeni simptomi bolezni so izzveneli.
Poglejmo še drugo zgodbo. Študentka. Lepa, sposobna, vendar
anoreksična. Njeno slabotno telo je porezano z britvijo. Sebe doživlja
kot nesposobno, grdo, neljubljeno, nevredno in nemočno. Globoko v njej
je strah. Ne zaupa nikomur. V partnerskem odnosu je nesrečna, saj
skozi pričakuje, da jo bo fant varal, ker je grda.
Doma so večni prepiri. Mati, ki se je«žrtvovala« za svoje otroke, da
bodo imeli oba starša, čeprav je v njihovi družini vlada psihično in
fizično nasilje. Varanje, laganje, alkohol, zmerjanje, kričanje in
udarci.
Res je, vsi trije otroci imajo »dom«, torej živijo v navzven čudoviti
hiši in v navzven urejeni družini.
Pa je dom res le skupna hiša? Ali je dom živeti v harmoniji, biti
varen, sprejet in ljubljen?
Včasih je razveza blagoslov. Seveda le v primeru, če sta starša
sposobna razrešiti lastne bolečine in nedelujoča ravnanja ter biti
otrokom ljubeča podpora, ki jim je dovoljeno ljubiti oba starša, ne
glede na to, če sta razvezana ali ne.
Kot sem že večkrat opisovala, še tako ljubeči in skrbni starši ne
zmorejo zadovoljiti vseh otrokovih potreb. Enostavno se zgodijo travme
ali neke neljube situacije ob starših oziroma skrbnikih, ob vrstnikih
ali za otroka drugih pomembnih osebah, ki nas s čustvi, ki smo jih ob
tem ponotranjili, zaznamujejo za celo življenje. Le ta se zataknejo v
podzavest in nas nezavedno vodijo tudi v odraslosti. Odločilno
vplivajo tudi na odrasle partnerske in starševske odnose ter
pravzaprav na vse medsebojne in celo poslovne odnose. Prav vsak od nas
se znajde v tem in prepričana sem, da nam čustva strahu, nemoči,
krivde, nevrednosti, sramu, tesnobe niso tuja. Težava je, ko nas
nezavedno vodijo skozi življenje v smeri, ki se je ne želimo. Zato je
pomembno skozi terapevtski proces ozavestiti ples, ki ga plešemo in
zavestno izbirati drugačna vedenja. K sreči obstaja še EMDR terapija,
ki pozdravi čustva.
Prav je, da se zavedamo, da se prav vsak od nas kdaj znajde v stiski
ne glede na starost ali izobrazbo.
Zares ni sramota poiskati pomoč. Kaj to pomeni? Ko pridemo po-Moč!
Če se še tako trudimo z izobraževanjem, branjem, obiskovanjem
delavnic, nam čustva, ki so zaklenjena v podzavesti ob prvem trigerju
oziroma sprožilcu iz zunanjosti povzročijo, da odreagiramo iz svojega
obrambnega mehanizma, ki nam je v otroštvu sicer koristil, da smo
preživeli, v odraslosti naredijo nemalo škode. K sreči si lahko
pomagamo z izjemno učinkovito EMDR terapijo, ki zdravi podzavest in
ranjena čustva ali s partnerskim in družinskim svetovanjem, ko
partnerja varno vodim, da se zmoreta ponovno povezati.
V primeru razveze se zmoreta ponovno v komunikaciji slišati in
spoznati, da pred njim, njo sedi za celo življenje izjemno pomembna
oseba! Mati mojega otroka oziroma oče mojega otroka!
Zmoreš to videti?
Kljub vsej bolečini torej videti, da brez te osebe ne bi bilo otroka,
ki ga tako zelo ljubiš. Skozi svetovalni in terapevtski proces klienti
zmorejo prebroditi težko obdobje in postati še boljši oče ali mati ter
še boljši partner samemu sebi in v medsebojnih odnosih.
Izkušnja, ki te lahko uniči ali izjemno obogati. Kaj IZBIRAŠ? Moč je v TEBI!
Amina Mehanović
www.audiva.si. 040 224 980 anima.audiva@gmail.com
Komentarji