Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi: lymsko boreliozo, meningoencefalitisom, granulacitno anaplazmozo, monocitno erlihiozo, babeziozo in krimsko-kongoško hemoragično mrzlico.
S cepljenjem smo zaščiteni le pred klopnim meningoencefalitisom! Pred drugimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi, ni cepiv. Pomembno je, da upoštevamo previdnost: med sprehodi v naravi nosimo zaprta oblačila, po vrnitvi pa pregledamo sebe in svoje bližnje. Če pa se je klop že prisesal, ga je potrebno hitro odstraniti in odnesti v laboratorij na analizo. S tem bi lahko pridobili podatke o vrsti in nevarnosti določenih okužb v posameznih regijah. Pri nas je v zadnjem času namreč poleg borelioze vedno bolj pogosta tudi erlihioza. Pred časom se je pojavljala pogosteje v mediteranskih deželah, sedaj pa je zaradi ugodnih klimatskih pogojev vse pogostejša tudi v notranjosti Evrope in celo v Rusiji. Analiza laboratorija Gemotest je na primer presenetila z ugotovitvijo, da je bilo 19 % klopov v Rusiji, prinesenih na analizo leta 2023, okuženih z boreliozo, 3 % z anaplazmozo, 1 % z erlihiozo, encefalitičnih klopov pa je bilo manj kot 0,1 %, v Moskovski regiji pa jih sploh ni bilo.
Klopi niso vir okužb, ampak prenašalci okužb. Bolezni, ki jih klopi prenašajo na ljudi, so odvisne od regije, kjer živijo. Klopi ne pikajo, temveč se prilepijo in sesajo kri dolgo časa, včasih tudi več dni. Pri tem nenehno izločajo slino kot antikoagulant, da preprečijo strjevanje krvi. Z vsakim ugrizom klop prenese na osebo slino, ki vsebuje povzročitelja bolezni. Bolj kot človeka napolni s to slino, večje je tveganje za okužbo. Tako lahko pride do prenosa vrste bakterijskih okužb, ker se bakterija, ki je znotrajcelični parazit, s krvjo in limfo širi v makrofagni fagocitni sistem, se tam razmnožuje, prodre v kri in se razširi v organe, zlasti bezgavke, jetra, možgane in vranico.
Iz podatkov o številu okuženih s meningoencefalitisom in lymsko boreliozo, ki jih redno objavlja NIJZ, je razvidno, da gre za neprimerljivo razmerje, pa vendarle varuh našega zdravja nadvse zavzeto priporoča oz. reklamira cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) za vse osebe, starejše od enega leta, ki živijo ali predvidevajo aktivnosti na območju, kjer se pojavlja KME, čeprav je obolevnost za KME občutno manjša od obolevnosti za drugimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi.
(https://nijz.si/nalezljive-bolezni/spremljanje-nalezljivih-bolezni/tedensko-spremljanje-lymske-borelioze-in-klopnega-meningoencefalitisa/)
- Lymska borelioza se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po ugrizu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Borelioza je bakterijska bolezen, ki jo povzroča Borrelia burgdorferi. Inkubacijska doba je lahko zelo dolga, tudi nekaj mesecev. Klinični znaki so neznačilni, najpogosteje se pojavi utrujenost, v akutni fazi tudi povišana temperatura, otekline in bolečine v sklepih. Kasneje (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.
- Klopni meningoencefalitis se prične kot neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi 2 – 4 dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo in glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt.
- Granulocitna anaplazmoza lahko povzroči izgubo občutka na enem ali več delih telesa, bolečino in mišično oslabelost ter izgubo sluha.
- Monocitna erlihioza lahko povzroči vrtoglavico, oslabljeno delovanje obraznih živcev, hude glavobole in povišano telesno temperaturo.
- Babezioza se lahko kaže kot glavobol s povečano občutljivostjo na zvok, močno svetlobo in dotik. Babezioza je redka bolezen, pri težjem poteku bolezni pa so simptomi podobni malariji. Povzročajo jo paraziti iz rodu babesia, pojavlja pa se pri divjih in domačih živalih. Na človeka se prenašajo z ugrizom klopa, izjemoma s transfuzijo krvi. Posebej so ogroženi bolniki z odstranjeno vranico in bolniki z oslabljeno imunostjo.
- Erlihioza je klopno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča rikecija Ehrlichia canis. Gre za mikroskopskega parazita, ki uničuje krvne celice. Inkubacijska doba je 7 do 20 dni, lahko pa mine tudi več mesecev pred izbruhom kliničnih znakov. Pri akutni fazi se pojavijo znaki, podobni prehladu, opazimo tudi povišano telesno temperaturo, neješčnost, brezvoljnost, slabokrvnost, bolečine v mišicah, otečene bezgavke... Ko se bolezen razvije v kronično obliko, so pogoste krvavitve ter odpovedi notranjih organov. Bolezen se potrdi s preiskavo krvi, v primeru pravočasne postavitve diagnoze je zdravljenje z antibiotiki uspešno.
Krimsko-kongoško hemoragično mrzlico prenaša subtropska vrsta klopa Hyalomma marginatum, od običajnega občutno večji klop, ki se sicer nahaja na območju Sredozemlja, Azije in Severne Afrike. Hyalommi marginatum, katerega ličinke in nimfe potujejo s pticami selivkami, je doslej naselitev v severnejših krajih preprečevalo podnebje, a ob zelo vročih poletjih so zdaj ti klopi našli idealne razmere tudi pri nas. Običajno se prisesajo na večje živali – konje, govedo, koze, ovce in pse, a je lahko njihov gostitelj tudi človek. Poleg življenjsko nevarnega virusa krimsko-kongoške hemoragične mrzlice lahko prenašajo tudi viruse kot sta virus Zahodnega Nila in togotovirus, ter nevarne bakterije kot je Rickettsia aeschlimannii.
Odstranjevanje klopa:
Prisesanega klopa nikoli ne polivamo z olji in podobnimi raztopinami, saj tedaj spusti največje količine svoje sline, ampak ga odstranimo s posebno pinceto za odstranjevanje klopov, ki omogoči odstranitev klopa v celoti. Pri samem odstranjevanju s pinceto rotiramo v nasprotni smeri urinega kazalca.
Jantar: zaščita pred klopi in komarji
Iz izkustva ljudskega zdravilstva je znano, da so se ljudje pred ugrizi klopov in tudi komarjev (ki so pravtako prenašalci okužb) uspešno ščitili z jantarjem. V zgodovinskih zapisih so celo navedbe, da so v srednjem veku jantar uporabljali kot uspešno zaščito pred kugo.
Danes sodobna znanost pravzaprav odkriva nekaj, kar je bilo ljudem znano že tisočletja: izjemno zdravilnost jantarne kisline (imenovana tudi butandiojska kislina ali sukcinijska kislina). Še preden je človeštvo vedelo, da obstajajo stvari, imenovane kisline in antibiotiki, so jantar uporabljali kot zdravilo in mu pripisovali celo magično delovanje. Nosili so nakit iz jantarja, kar naj bi odpravljalo glavobole, bolezni grla, oči in ušes. Jantar so tudi drobili v prah in iz njega izdelovali zdravilne praške in olja za zdravljenje različnih bolezni, upočasnitev staranja in spolno moč. Koščke jantarja so zažigali, saj naj bi vonj zažganega jantarja dajal moč jasnovidnosti, odganjal pa je tudi insekte vseh vrst. Sodobne znanstvene študije so zdravilno moč jantarja razložile z vsebnostjo jantarne kisline. Najbolj cenjen je bil od nekdaj baltski jantar, ki se pogosto imenuje tudi baltsko zlato ali darilo sonca. Vsebuje kar 8% jantarne kisline, kemijske spojine HOOC-CH2-CH2-COOH. Jantarna kislina je naravni katalizator pri celični presnovi in spodbujevalec celične obnove. Najvišja vsebnost jantarne kisline je v jantarjevi skorji - zunanjem sloju kamna. Zdravilno moč ima nebrušen jantar, ki pri stiku s kožo oz. telesno temperaturo jantarno kislino lahko prenese na človeka. To razlaga tudi sposobnost jantarjeve ogrlice ali zapestnice, da ščiti pred klopi.
Prva pomoč pri ugrizu klopov in piku žuželk: mumijo in trpotec
Kot prvo pomoč pri ugrizu klopa čimprej odstranimo in na mesto ugriza nanesemo mumijo, da preprečimo okužbo. Mumijo je naravni baktericid z močnim protivirusnim in protimikrobnim delovanjem. Protokol ponovimo tri dni. Ob tem uvedemo še protokol uživanja mumije: 2 g mumije v 1 dcl tople vode, pijemo na tešče 30 dni.
Če mumije nimamo, lahko uporabimo tudi trpotec, ki je večinoma vedno pri roki. List trpotca malo pomečkamo in oblikujemo v kroglico, s katero nekaj minut drgnemo po mestu ugriza klopa ali pika žuželke, tako da se sok trpotca izcedi. Več soka ima širokolistni trpotec. Trpotec je med drugim namreč tudi antiseptik z močnim in hitrim protivirusnim, protibakterijskim (zaradi vsebnosti fitoncidov razkužuje rane) in tudi protialegijskim delovanjem.
Jaz za zaščito pred klopi od aprila do oktobra nosim jantarjevo ogrlico. Za nego obraza in telesa pa uporabljam izključno olje Altajska princesa, ki mu dodam nekaj kapljic eteričnega olja sibirske cedre. Vonj fitoncidov, ki so v tem olju, klopom in komarjem ni namreč prav nič všeč.
Maria Ana Kolman
Komentarji