Za pravilno delovanje potrebuje srce (bolj kot katera koli druga mišica v telesu) dovolj kisika in hranilnih snovi. Srce sestoji iz treh koronarnih arterij in če se le ena blokira, celotna mišica ne dobiva dovolj kisika. Ko tovrstna blokada traja predolgo, prizadeta arterija preneha delovati. Posledica tega je srčni infarkt, ki lahko traja nekaj ur. Pomoč je treba poiskati nemudoma!
Tipičen znak srčnega infarkta je BOLEČINA V PREDELU PRSNEGA KOŠA, od ostalih simptomov pa se lahko pojavijo: težava pri dihanju, omotica in slabost.
Če smo priča srčnemu infarktu, lahko pomagamo tako, tako da pokličemo rešilca, bolniku damo, da prežveči aspirin, če nanj ni alergičen, ter nitroglicerin, če ga že ima, izvajamo umetno dihanje, če je oseba padla v nezavest, ali čim prej pripeljemo osebo na urgenco, če ni možnosti, da pokličemo rešilce.
Zdravljenje in regeneracija sta lahko zelo delikaten proces, saj lahko kakršna koli oblika srčnega infarkta oslabi delovanje srca. Če oseba preživi, pa lahko nadaljuje z normalnim življenjem, s tem, da je treba narediti korenite spremembe, da ne pride do ponovitve, ki bi znala biti usodna.
Vsekakor je treba spremeniti način prehranjevanja. Dr. Esselstyn in dr. Dean Ornish sta med najboljšimi znanimi zdravniki, ki že desetletja izvajata raziskave na to temo in ponujata praktične rešitve, ki so marsikomu spremenile in rešile življenje.
Pomembni ukrepi
-
Popolnoma izločimo vsa predelana živila, sladkor v kakršni koli obliki pa tudi zamenjave za sladkor, živila živalskega izvora in kakršne koli tekoče ali trde maščobe, vključno z olji (tudi, če so hladno stiskana).
-
Uživamo le polnovredno rastlinsko prehrano z nizko vsebnostjo maščob (uživamo predvsem dobre polnovredne vire omega-3: čija, lanena semena, konopljina semena, orehi, zelenolistnata zelenjava, jagodičevje … malo avokada ter drugih semen in oreščkov), ne več kot 10 % dnevnih kalorij iz maščob.
-
Pojemo veliko sadja in zelenjave ter nekaj brezglutenskih žit in stročnic.
-
Uživamo veliko protivnetnih živil in antioksidantov (vlaknine, česen, kurkuma, ingver, čili, zeleni čaj, zelena listnata zelenjava, citrusi, jagodičevje, rdeča in oranžna zelenjava, stročnice, izdelki iz eko soje …).
-
Znižamo stres in se naučimo pravilno odzivati na stresne okoliščine (meditacija, relaksacija, masaže, kopeli, dihalne tehnike …).
-
Redno izvajamo primerno fizično aktivnost vsaj 20 minut na dan.
-
Poskrbimo za pravilno spanje.
-
Smo dovolj v naravi.
-
Prenehamo s kajenjem in pitjem alkohola.
-
Shujšamo na optimalno telesno težo, če imamo odvečne kilograme.
Po potrebi uživamo prehranska dopolnila:
OMEGA-3 IZ ALG
Omega-3 zmanjša tveganje za možgansko kap za več kot za četrtino (je pokazala raziskava danskih znanstvenikov, objavljena v strokovni reviji Stroke). Še posebej koristna je EPA (eikozapentanojska kislina). Raziskave tudi kažejo, da uživanje prehranskih dopolnil z visoko vrednostjo EPA omega-3-maščobnih kislin drastično, za kar 28 odstotkov, zmanjša tveganje za možgansko kap. Izsledki so pomembni zato, ker se številne študije še vedno osredotočajo na dobrobiti obeh omega-3 maščobnih kislin, čeprav postaja jasno, da ključno vlogo pri varovanju srca in ožilja igra EPA.
Q10
VITAMIN D3K2
Obstajala naj bi tudi povezava med premalo vitamina D in kardiovaskularno boleznijo. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek krvno-žilnih bolezni je nalaganje kalcija v arterijskem žilnem sistemu in zdravniki verjamejo, da se zaradi premalo vitamina D v arterijah nabira plak, tvorba oblog (plakov) na stenah arterij pa lahko privede do nastajanja krvnih strdkov in posledično kapi. Izkazalo se je, da imajo ljudje pri katerih je nivo vitamina D prenizek, večje možnosti za infarkt, zastoj srca in možgansko kap. Pri tem pa je pomembno tudi razmerje med vitaminoma D3 in K2.
VITAMINI B-KOMPLEKSA
Poznana je povezava med pomanjkanjem vitaminov B in srčno-žilnimi boleznimi. Pri tem je ključnega pomena vpliv predvsem B6, folne kisline in B12 na presnovo homocisteina. Kopičenje te aminokisline v krvi namreč poveča tveganje za razvoj bolezni srca in perifernega ožilja kot tudi za nastanek možganske kapi.
MAGNEZIJ
Zdravstvena študija Framinghama kaže, da je dodajanje magnezija povezano z zmanjšanjem arterijske kalcifikacije in s tem manjšim tveganjem za srčni napad in kap, ter da lahko zdravljenje pacienta z magnezijem v prvi uri po kapi hitro razširi krvno žilo in pomaga zmanjšati škodo.
KLOROFIL (npr. EKO ZELENJE)
Do kapi pride zaradi motene oskrbe s krvjo. Kri, ki potuje iz srca v možgane, vsebuje kisik, in brez tega kisika celice v možganih ne morejo preživeti in odmrejo.
Zakaj je tako pomemben prenos kisika po telesu in zakaj je v tem konteksu dobro uživati veliko klorofila? Klorofil je odlična preventiva zoper kap in srčne bolezni, saj pospešuje kroženje krvi in zavira nastanek krvnih strdkov. Klorofil tudi pomaga pri uravnavanju krvnega pritiska in holesterola, dveh dejavnikov, ki sta močno povezana s kapjo in srčno boleznijo.
TINKTURA GLOGA …
Komentarji