Počasi »kupčkam« stvari, ki jih nameravam vzeti s seboj na Altaj. Predvsem knjige, ostalo
imam že tam, saj je pod Beluho moj drugi dom. Strokovni literaturi o mahovih in lišajih ter
meteoritih, ki jo želim v miru preštudirati, sem dodala nekaj leposlovja, zbirko pesmi moje
sošolke s fakultete, pesnice Vide Mokrin – Pauer z naslovom JUPI ZA JANTAR! 69 pesmi
s stvarstvom in knjigo Andreja Detele SINTROPIJA V polifaznih zibelkah.
Pred kratkim sem se v Novi Gorici srečala v Vido in Andrejem. Radostno srečanje je bilo!
Vida je ČudaVidka – z nasmehom ČudoVitim, bi bil kar najboljši opis te priznane pesnice, ki
je po doživetju umiranja med srčnim napadom spremenila pogled na stvarstvo in nase. Postala
je prinašalka svetlobe kot jo v spremni besedi imenuje Andrej Detela in pravi:
»Vidka Vida vidi, kako vsa zemeljska bitja, od lahkotnih metuljev pa do nas ljudi, obteženih z
modrostjo let, tkemo naša duhovna telesa iz zvezdnih žarkov. Rojevamo se v tišini vesolja, a
prebuditev v človeško poslanstvo nas čaka tu na Zemlji. Pri tem nismo pozabili zvezdnih sanj,
ki dušo navdihujejo z neopisljivo lepoto. Odmev teh sanj nas spremlja na vsej zemeljski poti,
od zibelke do groba…«
Ker sem pred kratkim o jantarju pisala zapis o njegovem nastanku, zgodovini in zdravilnosti,
k zapisanemu dodajam Vidino pesem. Kako malo besed je potrebno, da pesnica pove o
jantarju kar je potrebno!
Ojojoj …jaz pa sem predstavitvi jantarja namenila nekaj strani napornega branja…? Pesniki
pa znajo!
JUPI ZA JANTAR!
Smrečico prosim
za duh po smoli.
In lepega dne
je duh pri moči
in smreka debelo
kapljo parfuma
potoči.
V smolo mrtvo muho
potunkam
in 30 milijonov let,
da se jantar naredi,
odkljukam.
Svoje muhe si upam imeti,
zato se okameneli
drevesni smoli
ne morem
upreti.
Jupi!
Jaz znam
z dragulji!
Andrej Detela, fizik, pisatelj, pesnik, filozof in znanstvenik, ki s svojo teorijo o sintropiji
združuje Znanost, Umetnost in Duhovnost, v spremni besedi pesniške zbirke JUPI ZA
JANTAR! pravi:
»Pesnica Vida nam z dragocenim jantarjem prinaša žarko sonce, ki se je ujelo v drevesnih
solzah. Ko je blagodejna svetloba zlatih žarkov priletela čez vesoljno prostranstvo sem dol
med stoječe ljudi (kot drevesa spoštljivo imenujejo Indijanci) in se dotaknila dišeče smole, se
je vsa presunjena ovedela lepote zemeljskega življenja. Zaokrožila je okrog organskih
molekul, se začudeno ustavila in se udomačila v novem domovanju, da nam bo lahko še dolga
tisočletja pripovedovala zgodbe o skritem življenju, ki sveti v vsakem kotičku vesolja in igrivo
svobodno povezuje vse čase.
Vida piše o kvantni vsepovezanosti vesolja v prostoru in času. Ko so drevesa ranjena in
jočejo, si rane zacelijo s svojimi solzami. Sodobna kvantna biologija spoznava, da je v smoli
zakodirano tudi eterično energijsko polje (biopolje), ki živi skorji omogoča še dodatno
zaščito. Če zdrobimo tisočletja staro jantarno zrno v prah, nam občutljive fotocelice pokažejo
droben svetlobni blisk. Sprostila se je svetloba, ki je bila prostovoljno ujeta v jantarju in je
jantar po drobljenju ne potrebuje več.
Jantar je slišal pripoved davnih časov, vanj so se ujele bajeslovne živalice, ki jih ne moremo
videti nikjer drugje kot samo v jantarju. Vanj so se ujele pesmi ptic, ki jih lahko slišijo samo
otroci in pesniki. V jantar se je ujela svetloba Sonca, Lune in oddaljenih zvezd – svetloba, ki
je prepotovala vesolje. Pesnici je zlati jantarni biser neizmerno več kot okamenela drevesna
smola.
Jantar sveti v barvnih odtenkih zlatega Sonca pa hkrati tudi v opečnatih barvah Zemlje.
Katera tajinstvena lepota poje v tem navideznem kamnu, ki se je zgostil iz žive narave rastlin?
Tu je zlatorumeni žar od vročine pokajočega juga, tu je oranžna ljubljenka otrok in tu je tudi
zamolklo rdeča barva čutečega srca. To je prav tisti del vidnega spektra, ki po naukih
sodobne psihologije (in seveda po teoriji zdravljenja z barvami) vzpodbuja najbolj radoživa
čustvena stanja. Predstavijo se nam kot živahnost, veselje, radovednost pa tudi optimizem,
samozavest, notranja svoboda pa še igrivost, zaupljivost in še in še … Za vsemi temi odtenki
svetlobe pa se smehlja mirno vesolje s tihimi galaksijami in s še večjo skrivnostjo v vmesnem
medzvezdnem prostoru. Ali znamo prisluhniti neslišnim govoricam (in morda pesmim?) tega,
kar nekateri poimenujejo kvantni vakum?«
Tako jantar poetično razloži znanstvenik, ki stvaritve vidi kot kreacije sintropije. Andrej
Detela jo je razložil v svoji knjigi z naslovom SINTROPIJA. Njegova sintropična percepcija
sveta ne postavlja ostre meje med živim in neživim svetom.
Vida Morkin – Pauer v spremni besedi k njegovi knjigi zato zapiše:
»Zavzeta etičnost, spoštljivost, ljubečnost, eruditska izobraženost, izjemen spomin, globok
smisel za modrost(i) z ohranjeno čisto radoživo dušo otroka, potrpežljivost, široko
premišljeno vizionarstvo in genialni znanstveni um Andreja Detele nam v pleteninah
Sintropije vsi skupaj razkrivajo, da in kako ni ločnice med živim in neživim: vse je živo,
narava je brezmejno čudežna, dragocena, in ker ima toliko plasti, je treba spoznavati čim več
njenih jezikov in inštrumentov. Ta knjiga je kot fantastično glasbilo in hkrati simfonija, ki
drami naš posluh za čarobnost narave in družbe. Narava je (če si je ne podrejamo, če si drug
drugega ne podrejamo) vedno čudovito sodelovalna, ne pa tekmovalna in izključujoča. In
taka naj bo tudi družba nas ljudi, saj nič ne obstaja, živi, se razvija nekje zunaj, ločeno ali
sámo po sebi, temveč vse šele v odnosu, v »subtilnem!« odnosu.«
Jantar pesnica Vida Mokrin – Pauer in znanstvenik Andrej Detela doživljata kot »vibracijo v
času« in kot večnost, kjer vlada zakon sintropije.
Jantar prihaja iz časa, ki je tako zelo oddaljen, da bi mu lahko rekli večnost ali pa tudi
Kozmos. Tam vlada red, tam je nasprotje kaosa. Kosovel v svojih Intergralih v pesmi
»Odprto« tako pravi:
V večnost je moje srce odprto:
iz Kaosa v Kozmos.
Ob predpostavki, da je tudi na videz »mrtva« narava še kako zelo živa, postane razumljivo, da
jantar lahko deluje tako zdravilno – v resnici deluje po zakonih svojega davnega izvora, po
zakonih sintropije, po zakonih Kozmosa, kjer vlada red. To pa pomeni, da v človeku
vzpostavi stanje notranje urejenosti – torej zdravja telesa in duha.
Maria Ana Kolman
13.6.2018
Komentarji