Konec oktobra je čas, ko tema pride prej, narava se umirja, dnevi postajajo hladnejši in vse nas nekoliko bolj vleče navznoter. Danes ta čas pogosto povezujemo predvsem z nočjo čarovnic, bučami, kostumi, strašljivimi podobami in zabavo.
A v ozadju je veliko starejša simbolika.
V keltski tradiciji je bil Samhain prehod v temni del leta in začetek novega cikla. Podobne običaje, povezane s spominom na mrtve, prednike, ognjem, hrano in prehodom v zimo, najdemo tudi v drugih evropskih kulturah. V starem slovanskem prostoru so se v tem času prav tako spominjali umrlih, prižigali ogenj in ohranjali simbolne vezi s predniki.
Zato je konec oktobra in začetek novembra veliko več kot samo »strašljiv praznik«. Lahko je čas za spomin, za notranjo umiritev in za vprašanje, kaj želimo odnesti s seboj v zimo in kaj je čas, da pustimo za sabo.
Se moramo Halloweena res bati?
Halloween je skozi stoletja dobil številne nove plasti. Del stare simbolike se je izgubil, del se je preoblikoval v zabavo in komercialni praznik, ob njem pa so se pojavile tudi interpretacije o hudiču, temnih silah in nevarnih ritualih.
Toda osnovna simbolika starejših običajev ni bila nujno povezana s čaščenjem zla. Velik del izročila se je vrtel okoli odnosa do prednikov, smrti, minevanja, ognja, svetlobe in naravnega prehoda v temnejši del leta. Tudi izrezovanje repe, pese in pozneje buč je bilo v različnih tradicijah povezano s svetlobo in usmerjanjem oziroma odganjanjem neželenih vplivov.
Če vas zanima, od kod izvirajo nekatere današnje predstave o Halloweenu, simboliki rdeče barve, darovanju ob dnevu mrtvih in zakaj se je ob tem prazniku razvilo toliko strahu, priporočamo ogled videa:
Se moramo resnično BATI HALLOWEENA? O simboliki rdeče barve, hudiču ter darovanja OB DNEVU MRTVIH
Samhain kot čas prehoda
V keltski tradiciji je Samhain pomenil konec svetlega dela leta in vstop v obdobje mraza, teme in mirovanja. Narava je pokazala nekaj, kar danes pogosto poskušamo ignorirati: da ne more biti vse leto čas rasti, aktivnosti in širjenja.
Obstaja tudi čas umika.
Čas, ko listje odpade. Ko se življenje umakne v korenine. Ko je manj svetlobe in več tišine.
V tem smislu je Samhain zanimiv tudi za današnjega človeka. Ne glede na to, ali verjamemo v duhovni svet ali ne, nas narava v tem času zelo jasno povabi k počasnosti, refleksiji in spuščanju.
Kaj se je v tem letu zaključilo? Kaj še vedno nosimo s sabo, čeprav nam ne služi več? Katere odnose, izgube ali stare zgodbe moramo še predelati?
To je lahko veliko bolj uporaben način praznovanja kot samo še en večer hrupa in stimulacije.
Zakaj so predniki v tem času tako pomembni?
V številnih starih tradicijah so verjeli, da je ob koncu oktobra in začetku novembra meja med svetom živih in mrtvih tanjša. To je duhovno izročilo, ne znanstveno potrjeno dejstvo, vendar lepo pokaže, kako pomemben je bil človeku odnos do prednikov.
Predniki niso samo ljudje, ki jih ni več. So zgodbe, vrednote, vzorci, travme, znanje in odločitve, ki so se prenesle do nas.
Ko se jih spominjamo, lahko pogledamo tudi sebe.
Kaj sem podedoval? Kaj želim ohraniti? Kaj pa se lahko pri meni konča?
Takšno vprašanje je lahko zelo močno. Ni treba izvajati nobenega posebnega obreda. Dovolj je, da prižgete svečo, pogledate stare fotografije, obiščete grob ali napišete nekaj besed človeku, ki ga ni več.
Kaj pa 1. november?
Pri nas se ta čas danes predvsem prepleta z dnevom spomina na mrtve. Obiskujemo grobove, jih okrasimo s cvetjem in prižgemo sveče. Svetloba sveče je v različnih tradicijah simbol spomina, miru, upanja in povezanosti.
Toda obiski pokopališč so lahko za marsikoga tudi čustveno naporni. Veliko ljudi po njih čuti težo, žalost, nemir ali izčrpanost.
Zato je smiselno, da pred obiskom in po njem poskrbimo tudi zase.
Če vas zanima, kako se na dan mrtvih in obisk pokopališča pripraviti bolj zavestno ter kako po obisku ponovno vzpostaviti občutek notranjega miru, priporočamo tudi pogovor z Anito Reher:
Kako se energijsko pripraviti na dan mrtvih in obiske pokopališč? Anita Reher
Kako lahko ta čas uporabimo zase?
Najlepši del tega obdobja je morda prav to, da nam ni treba ničesar dokazovati. Lahko za en večer ugasnemo telefon. Prižgemo svečo. Sedimo v tišini. Pogledamo, kaj smo izgubili, kaj smo pridobili in kaj je čas, da spustimo.
Lahko se vprašamo, kdo smo brez vseh vlog, ki jih vsak dan igramo. Tema ni nujno nekaj negativnega. Tema je tudi prostor, v katerem počivamo. V temi spimo. V temi seme čaka na pomlad. V temi nastajajo novi začetki.
Morda zato konec oktobra ni čas, da se teme bojimo. Morda je čas, da jo za nekaj trenutkov sprejmemo.
Noč čarovnic lahko postane nekaj več
Ni treba, da zavržemo buče, kostume ali zabavo. Lahko pa temu času dodamo še nekaj globine.
Noč čarovnic oziroma Samhain lahko postane trenutek, ko se spomnimo prednikov, sprejmemo minevanje in se pripravimo na bolj umirjen del leta.
Ko narava odpira vrata v zimo, lahko tudi sami zapremo kakšno staro poglavje. Prižgemo svečo. Se zahvalimo tistim, ki so bili pred nami in nato pogledamo naprej. Ne s strahom pred temo, ampak z zavedanjem, da je tudi tema del naravnega cikla.
