Ko govorimo o revolucijah prihodnosti, skoraj vedno pomislimo na umetno inteligenco, robotiko, genetiko, avtomatizacijo in vedno zmogljivejše računalnike. Toda morda je pred nami še ena revolucija, ki je na prvi pogled precej manj spektakularna.
Dobesedno mikroskopska.
Mikrobiotska revolucija.
Mikroorganizmi so eden temeljnih gradnikov življenja. Živijo v zemlji, na rastlinah, v vodi, hrani in seveda tudi v našem telesu. Dolga desetletja smo jih pogosto povezovali predvsem z boleznimi in okužbami. Danes pa vse bolj razumemo, da brez njih ne bi mogli delovati niti ekosistemi niti naše telo.
In prav tu se odpira eno najbolj fascinantnih področij prihodnosti.
Mikrobi niso samo sovražniki
Mikrobi so prisotni praktično povsod. Toda njihova vloga ni samo povzročanje bolezni. Mikroorganizmi sodelujejo pri kroženju hranil, razgradnji organskih snovi, zdravju tal, odnosih med rastlinami in okoljem ter številnih procesih v našem telesu.
Zato se danes pogled na mikrobe močno spreminja. Namesto vprašanja, kako jih uničiti, se vedno pogosteje sprašujemo nekaj drugega:
Kako lahko z njimi sodelujemo?
To se dogaja v kmetijstvu, medicini, biotehnologiji, proizvodnji hrane in celo pri razvoju novih tehnologij.
Od zdrave zemlje do zdravega človeka
V kmetijstvu mikroorganizmi sodelujejo pri zdravju tal, kroženju hranil ter odnosih med rastlinami in mikrobi. Prav zaradi tega se vse bolj razvijajo mikrobna gnojila, biostimulansi in biološka sredstva za zaščito rastlin.
Ideja je precej preprosta. Namesto da bi se pri pridelavi hrane vedno bolj zanašali na sintetične vnose, lahko začnemo bolje izkoriščati naravne sposobnosti mikroorganizmov.
To lahko pomeni bolj zdrava tla, manjši vpliv na okolje ter bolj odporne in produktivne rastline.
In če nekoliko razširimo pogled, hitro ugotovimo, da je zgodba zelo podobna tudi pri človeku.
Mikrobiom je veliko več kot prebava
Mikroorganizmi živijo v različnih delih našega telesa in sodelujejo pri številnih procesih, povezanih s fiziologijo, imunskim sistemom in splošnim počutjem.
Zato je mikrobiom postal eno pomembnejših področij sodobne biologije in medicine.
Bolj ko razumemo, kateri mikroorganizmi živijo z nami, kaj počnejo in kaj se zgodi, ko se njihovo ravnovesje poruši, več novih možnosti se odpira. Od terapij, povezanih z mikrobioto, do probiotikov, prebiotikov in drugih pristopov, s katerimi poskušamo mikrobiom podpreti ali uravnavati.
In tukaj pride do pomembnega premika v razmišljanju.
Ne obravnavamo več vedno samo človeka.
Vedno bolj se učimo sodelovati tudi z njegovimi mikrobi.
Mikrobiotska revolucija se ne konča v črevesju
Ko govorimo o mikrobiomu, hitro pomislimo samo na črevesje. Toda potencial mikroorganizmov sega veliko dlje.
Njihove sposobnosti raziskujemo tudi v biotehnologiji, čiščenju okolja, proizvodnji energije in tehnologiji hrane. Mikroorganizmi lahko sodelujejo pri razgradnji določenih snovi, proizvodnji koristnih spojin in procesih, za katere danes uporabljamo veliko večje, dražje ali bolj zapletene sisteme.
Morda je prav tu eden največjih premikov prihodnosti: namesto da bi poskušali vse rešiti z vedno več stroji, bomo začeli bolje uporabljati procese, ki jih je narava razvijala milijarde let.
Ali lahko mikroorganizmi nekoč postanejo tudi računalniki?
Tu postane zgodba še bolj zanimiva.
Razvoj sintetične biologije in biološkega računalništva odpira možnost sistemov, v katerih bi DNA, RNA ali drugi celični mehanizmi izvajali določene logične operacije, zaznavali okolje ter se odzivali na določene informacije.
To se pogosto opisuje kot biološko računalništvo oziroma biološka inteligenca.
To seveda ne pomeni, da bomo jutri svoj računalnik zamenjali z bakterijo na pisalni mizi. Pomeni pa, da lahko biološki sistemi postanejo orodje za izvajanje določenih nalog znotraj celic in živih sistemov.
In tu se pojavi zanimivo vprašanje.
Kaj če prihodnost računalništva ne bo samo v vedno hitrejših silicijevih čipih?
Kaj če bomo del rešitev našli v biologiji sami?
Narava že milijarde let rešuje probleme
Naravni sistemi že milijarde let zaznavajo spremembe v okolju, se nanje odzivajo, komunicirajo, prilagajajo in vzdržujejo kompleksne odnose.
Mi te procese šele začenjamo resneje razumeti.
Morda bo zato eden največjih premikov prihodnjih desetletij prav sprememba pogleda: od želje po popolnem nadzoru narave k učenju, kako z naravnimi sistemi sodelovati.
Mikroorganizmi nam lahko pri tem pokažejo nekaj zelo pomembnega. Najnaprednejši sistem ni vedno največji, najglasnejši ali tehnološko najbolj spektakularen.
Včasih je tako majhen, da ga s prostim očesom sploh ne vidimo.
Naslednja velika revolucija morda ne bo samo digitalna
Umetna inteligenca bo zagotovo pomembno oblikovala prihodnost. Toda ob njej raste še eno področje, ki ima potencial spremeniti način, kako razmišljamo o zdravju, kmetijstvu, hrani, okolju, energiji in tehnologiji.
Mikrobiom.
Mikroorganizmi.
Biološki sistemi.
Morda naslednja velika revolucija zato ne bo samo digitalna.
Morda bo mikrobiotska.
In vprašanje prihodnosti ne bo več samo:
Kaj vse lahko naredimo z umetno inteligenco?
Ampak tudi:
Kaj lahko naredimo, ko začnemo zares razumeti inteligenco biologije?
