Se vam zdi, da vaša bližnja oseba od vas zahteva veliko pozornosti in časa, sama pa ne upošteva vaših želja in potreb? Izziva občutek, da ste ji ves čas nekaj dolžni? Se obnaša, kot da je nekaj več od vas? V odnosu največkrat trpite in niste več isti človek kot ste bili? Morda pa imate med bližnjimi osebo z narcistično osebnostno motnjo.
Na Psihološkem inštitutu KOGNIS se poglobljeno posvečamo raziskovanju narcistične osebnostne motnje. Ljudje, ki trpijo za njo, so navadno zelo očarljivi, uglajeni in uspešni na svojem področju, zato so tudi v okolici pri drugih cenjeni in spoštovani. Običajno so uspešni podjetniki, zdravniki, menedžerji ... Ta idealizirana podoba o sebi oziroma »grandiozni jaz« pa za popolno zunanjostjo skriva svoje občutke negotovosti, zavrnjenosti, osamljenosti, oziroma »realni jaz«, ki ga narcisistična osebnost želi prikriti. Ljudje s to motnjo nepredvidljivo spreminjajo svoje razpoloženje in odnos do drugih, saj so notranje manj stabilni. Ob kritiki ali oviri se odzovejo s tesnobo in jezo. Od partnerjev in bližnjih pričakujejo popolno podrejanje in občudovanje, saj jih dojemajo kot podaljške samih sebe. Le tako lahko ohranjajo idealizirano predstavo o sebi. Če se bližnji ne ravna v skladu s tem, postanejo napadalni in ga poskušajo razvrednotiti, uničiti. To je za ljudi, ki sobivajo v takšnem odnosu, izjemno naporno in psihično ter fizično izčrpavajoče. Svoj bližnjih namreč ne zmorejo dojemati kot samostojnih oseb z lastnimi potrebami in čustvi. Pravzaprav niso zmožni ljubiti. Vzrok za to tiči v zgodnjem razvoju človeka, načinu vzgoje in genetskih predispozicijah.
Vse pogosteje se pri nas oglašajo bližnje osebe, ki so ujete v tak uničujoč odnos, bodisi partnerski bodisi družinski, ali prijateljski. Navadno najprej iščejo vzroke za nestanovitno vedenje svojih narcisističnih partnerjev v samih sebi. Pogosto je stiska, ki jo človek doživlja v odnosu z narcistično moteno osebo tako velika, da privede do samoobtoževanj, nizkega samospoštovanja, napačnih negativnih predstav o sebi (npr. »Sem slaba žena.«, »Moj zakon je slab, ker sem slaba žena. Mož ima prav, saj je uspešen, občudovan in cenjen v okolici. Sigurno je zato problem v meni.«), depresivnosti, izgube volje do življenja, apatičnosti, anksioznosti in drugih duševnih težav. Osebe z narcisizmom navadno ne poiščejo psihološke pomoči, saj menijo, da je ne potrebujejo. Če se kljub vsemu odločijo zanjo, pa le malo časa vztrajajo v procesu pomoči. Terapevtski proces jim namreč predstavlja hud stres, saj ruši njihovo idealizirano predstavo o sebi.
Na našem Psihološkem inštitutu KOGNIS pomagamo osebam s to motnjo, da se spoprimejo z njo, predvsem pa njihovim bližnjim, ki sobivajo v takšnem nezdravem odnosu. V kolikor menite, da ste morda v takem odnosu, svetujemo, da poiščete psihološko pomoč. Težava je, ker je motnja med ljudmi precej nepoznana, zaradi nje pa trpi čedalje več oseb. Na našem inštitutu zato pripravljamo priročnik, ki bo osvetlil vidike narcisizma in se osredotočal na konkretno pomoč ljudem, ki so ujeti v tovrsten nezdrav, uničujoč odnos.Predvidoma bo Izšel konec leta. Hkrati pa smo vam preko psihološkega svetovanja, psihoterapije ali pa pogovora na voljo tudi pri drugih duševnih stiskah in dilemah. Prijazno vas vabimo, da poskrbite za svoje duševno zdravje.
Kontakt:
Psihološki inštitut KOGNIS, Amina nur, Europsy klinična psihologinja, razvojno analitična psihoterapevtka ter Julija Opeka, mag. Psih.
068 624 096, institut.kognis@gmail.com
Vir slike: Shutterstock
