Tale članek bi začela s pomembnim spoznanjem kot svetovna popotnica, ki je svet prepotovala z nahrbtnikom in vedno združevala tudi izobraževanje, poslovne sestanke in delo na daljavo.
Potovanje ni dopust. Potovanje je hard work in ko greš na potovanje v času, ko si že tako v "over ride" je sicer dobrodošlo iz vidika, da zamenjaš okolje, vendar še vedno naporno in se mnogokrat zgodi, da prideš nazaj z nekaj več iskre in zagona, vendar še vedno utrujena. To se mi je mnogokrat zgodilo, da sem pravzaprav še naprej delovala na adrenalin in to vodi v adrenalno izgorelost. Tega sem se dodobra naučila, ko sem odšla v Sibirijo in s konji prepotovala 200 km na območju, ki je tako strano od civilizacije, da seveda ni nikakršnega signala, kaj šele interneta. Tam celo letala ne smejo preletavati, tako da sem prvič doživela digital detox v pravem pomenu besede in potem sijala še mesece po tem.
Spomnim se tudi, ko sem bila mesece na poti in delala iz kafičev in kombijev na poti, kjer sem lovila napise "free wi-fi" in ko sem v Avstraliji doživela potapljaško nesrečo barotraume in bila prikovana še dodaten teden zaradi prepovedi leta ... sem v domu prijazne gospe po dveh mesecih prišla do mize zraven postelje in skoraj doživela orgazem, ko sem na pisalno mizo položila računalnik in imela vse ob sebi, brez fehtarjenja za wi-fi, da sem lahko naredila svoje delo.
Pa na Magnetic Island otokih, ko sem se skoraj zaletela v kenguruja (in on vame), ko sem ob poslovnem telefonskem pogovoru skakala levo in desno, kje je boljši signal, da sem v drugem časovnem pasu slišala svojo sodelavko, ki mi je govorila pomembne informacije o dogajanju doma, ki so me precej šokirale.
Oh jaaa ...
No, je jasno. Potovanje ni dopust! Deal! Gremo naprej.
Kaj je dopust?
Dopust je počitek. Nujen del naših življenj. Še bolj nujen del vsakega zaposlenega in še bolj nujen del podjetnikov, ki itak nimam delovnega časa, ker je to 24/7 in itak nikoli ne izklopiš. No, temu naj bi bil namenjen dopust, da izklopiš. Za štart, da izklopiš naprave, se odcepiš od televizijskih ekranov in si nudiš prostor, da se dobesedno prebudiš iz hipnotičnega transa v katerega so te ujeli programi drugih ljudi, domače politike, kulture, tistih, ki te želijo na tak ali drugačen način manipulirati To je čas, ko se zbudiš in mentalnega programiranja, hipnoze, ki ti jo furajo in dejansko okrepiš stik s sabo. To je čas, ko ugotoviš, da mnoge stvari fališ, delaš izven sebe in da ti morda niti ni treba. Pa kdo ima vpliv nate, ki te vleče v preigravanje nefunkcionalnih vzorcev, da najdeš svojo pot, ki je samo tvoja. Ko se to zgodi, lahko prideš do točke, ko se vrneš v vsakdanje življenje prebujen in da prebujen tudi ostaneš, ne da te stara matrica vrne nazaj. Vem, da se ti morda te besede dišijo po teorijah zarote, a verjemite mi, da je to daleč stran od tega.
Ravno z Marjanom Ogorevcem sva pred kratkim govorila o tem, kako nas dejansko kolektivno hipnotizirajo in da poanta ni, da greš živeti izven sistema, saj ti to prinaša dodatne omejitve, čeprav misliš da si osvobojen. Kaj je umetnost? Kaj je smisel prebujenega duhovnega življenja?
To, da prebujen živiš v matrici! Ne da v trgovini bašeš svoj voziček s stvarmi, ki so ti jih prodali, ko si utrujen sedel pred TV in videm reklamo za to. Ne da trdno stojiš v nekih prepričanjih na podlagi novic in obsojaš vse druge, ki niso istega mnenja kot ti. Ali pa, da tako stopiš v energijo bližnjih (ki ni tvoja), da se vedeš, čutiš in delaš tisto, kar oni pričakujejo, želijo, saj jih ne želiš razočarati in si pač želiš pripadati, kar je totalno človeško. Človek je socialno bitje, to je gotovo.
Zakaj ljudje na dopustu zbolijo?
Velikokrat slišim od ljudi, da garajo za tist je**** dopust in potem pridejo do njega ... pa zbolijo. Zakaj se to dogaja? Hormonsko je to povsem normalno in običajno. Prideš malo ven iz preživetvenega mehanizma "fight or flight", ki ti preplavijo telo s kortizolom in adrenalinom in potem pride za tabo. Faza "rest in digest" ti izstavi račun in to te podre. To je jasen pokazatelj, da se preveč ženeš, da ne znaš ustrezno usklajevati svoj urnik, svojih misli in čustev, nimaš ustreznih mehanizmov, da v "rest in digest" prideš dnevno in pokuriš te preživetvene nagone, ki ti dajejo šus, da dejansko preživiš, ker telo takrat dojema, da si v življenjski ogroženosti, čeprav ti je samo sodelavec poslal nek SMS ali te čudno pogledal.
Kako bi torej moral izgledati dopust?
No, je že jasno, da dopust ne bo nič rešil? Upam, da je. Ni poanta dobrega dopusta, poanta je usklajenega, uravnoteženega življenja vsak dan.
Ob tem pa bi vsake 3 mesece za vsaj nekaj dni potrebovali še pravi dopust.
Kakšen je pravi dopust?
Poletni meseci nudijo turbo dopust in počitek, saj sonce, morska voda dela čudeže v pravih odmerkih! To je znanstveno dokazano.
Ampak je še več od tega.
Izklopit se, ne gledat takrat nobenih ekranov, ne brskat po netu in TikTokat in gledat kako se nastavit, da tvoj trebuh izgleda manjši.
Takrat ... počivat. Dlje spat, kolikor se da. Sploh v poletnem času upoštevat cirkadialni ritem, ki narekuje počitek okrog 12., 13. ure (siesta), da okrepimo organ poletja - srce.
Digitalni detoks brez telefonov, brez klicev nazaj v realnost, da damo ta čas za dehipnotizacijo matrice v kateri živimo.
In to je težko. Vem.
Svojo nastanitev imam tako v Kranjski Gori kot v Premanturi na Hrvaškem (Kamenjak) in tam nimam niti televizije, niti wi-fi, niti pomivalca posode.
Zato tudi na bookingu nimam prav sijajnih ocen, ampak od tega ne odstopam. Ker pa se vendarle vsake toliko časa zgodi, da mi pišejo ljudje, ki so šokirani nad tem, kako fajn so se imeli, kako so si odpočili in če je to kriv eko jogi ali pa kristali, ki jih imam ali pa kaj drugega? Ja, je že res da je to popedenan na obeh nastanitvah, ampak odklop je tisti, ki dela čudeže.
Zato! Ljudje, odklop. Odklop od matrice, to rabimo.
Zadnjič sem srečala gospo, ki mi je rekla, da je po enem tednu Iža z nami postala drug človek in leto dni živela v novem prehranskem režimu, novem mind setu in veliko stvari se ji je spremenilo na bolje. Je bil kriv Iž? Seveda, energije so tam perfektne. Je bil kriv program? Vsekakor, ker ga nastavimo tako, da ljudje delajo na vseh ravneh in damo vsa orodja, da preklop naredimo. Ampak največ je naredila sama. Tam ni uporabljala naprav, sledila je programu, ki ji je pomagal, da je sledila sebi. In rezultati so amazing!
Pravi, da gre tudi letos, ni čudno, kajne? Vsako leto je vsaj pol udeležencev od prejšnjih let in prav neverjetno, da oni so že 1. dan totalno na off, drugi (ki so prvič) ponavadi rabijo 3 dni. Ampak po sedmih dneh smo vsi familija in nimamo več iskric v očeh, ampak prav svetlobne snope. Večina se jih tako postavi nazaj, da ko se vrnejo v matrico, ostanejo v stiku s sabo.
Najdite svoj "Iž" (ali pa pridite z nami) in dajte se odklopit zato, da se priklopite.
in načrtujte to veliko vnaprej! Celice vam bodo hvaležne in bodo lažje prenašale vse, kar jih postavljate ...
Mi zdaj vemo že za oktobra, ker gremo v Egipt. Po vseh krajih sveta ... se tja vračam že petič ali šestič! In jasno je zakaj. Oktobra je tam še bomba poletje - 30 stopinj, vroče, nore korale in snorklanje na najvišjem nivoju iz hotelske plaže.
Zato letos peljem dol skupino naših gledalcev, da to doživijo. Za manjši denar, kot če bi šli na Hrvaško! Čist smešno. In tudi tam ti duša zapoje.
No, kaj sem hotla povedat? Dajte si prosim letos planirat dopust brez naprav, raje kako knjigo več, sicer pa sonce, voda, zrak in to je dovolj. Dovolite si, da vam je dolgčas. To je tudi moje vodilo pri vzgoji Gaje, da ji je dolgčas .... takrat se razvija kreativa. Mi smo tudi še otroci, tudi to rabimo. Kaj pa, če je dovolj, da samo si?!?!
PS: Upam, da se ujamemo in objamemo na Ižu, kakšnem vikendu za dušo ali pa na Brniku, ko se srečamo na letališču za Egipt.
Komentarji