Že nekaj časa je znano, da v človeškem telesu živi vsaj toliko mikrobov, kot je celic (kar je okoli 100 trilijonov). Človek ima približno 1−2 litra črevesne flore, v kateri bi moralo sobivati več kot 3000 različnih mikroorganizmov. Ti mikroorganizmi vplivajo na zdravje in imunski sistem.
Mikrobiom je evolucijsko najstarejši organ, ki vpliva tudi na možgane in hormone oz. je povezan z delovanjem praktično vsakega procesa, ki se odvija v telesu. Vsaka skupina bakterij (večina od njih je v črevesju) opravlja svoje delo: razgrajuje hrano, proizvaja vitamine, skrbi za absorpcijo hranil v telesu ter znanstveno dokazano vpliva na delovanje številnih organov. Nekatere bakterije ali njihova razmerja v črevesju pa so zdravju škodljiva in lahko povzročajo bolezni. Kaj se zgodi, ko z zdravili, sevanji ali slabo hrano pobijemo večino koristnih bakterij? Njihovo mesto zasedejo kandida, druge kvasovke, patogeni in zajedavci? Številne nove študije prebavnega trakta in spoznanja s področja mikrobioma prinašajo vedno več dejstev o skupku težav, ki je velik dejavnik za nastanek avtoimunskih bolezni in ga imenujemo sindrom prepustnega črevesja. Če se torej soočate z razdražljivim črevesjem, napenjanjem, vetrovi, kandido, metabolnim sindromom …, je morda pravi krivec prav neustrezen mikrobiom. Porušeno ravnovesje črevesja povzroči lažji prehod strupov.
Neustrezen mikrobim je povezan s/z:
-
utrujenostjo
-
hormonskimi motnjami
-
neustreznim delovanjem ščitnice
-
slabim imunskim sistemom
-
avtoimunimi boleznimi
-
psihičnimi težavami
-
vnetji
-
prebavnimi težavami …
Poškodujejo pa ga:
-
antibiotiki
-
kortikosteroidi
-
preveč sladkarij in rafinirana živila – neustrezna prehrana
-
toksini v hrani in okolju
-
stres
-
oralna kontracepcija
-
hormonska zdravila itd.
Kaj storiti?
Na pestrost črevesne mikroflore močno vplivamo s prehrano. Idealna so fermentirana živila, kot so kislo zelje, fermentirani sojini izdelki, kisla repa, kombuča, vodni kefir itd. Na sestavo pozitivno vplivajo tudi prebiotiki, ki jih v telo lahko vnesemo z neobdelano rastlinsko hrano in z živili z veliko prehranskimi vlakninami. Izogibati se moramo hitri prehrani, sladkorju, rafinirani moki, umetnim barvilom, procesirani hrani in ojačevalcem okusa (to namreč pospešuje nastajanje poškodb v črevesju, ruši uravnoteženo črevesno mikrofloro in obremenjuje imunski sistem).
Poleg tega, da uživamo hrano, ki bo nahranila naše telo, moramo poskrbeti tudi za seme: za mikroorganizme, s katerimi živimo v sožitju. Največ lahko naredimo sami – poskrbimo za ustrezen spanec, telesno aktivnost, zmanjšajmo stres in uživajmo čim manj predelano hrano, pestro ter bogato s probiotiki ter prebiotiki.
Sodobne raziskave dokazujejo, da je črevesje bistveno za naše zdravje, ne samo fizično, tudi psihično zdravje. Črevesje ima svoj vrednostni sistem, svojo lastno inteligenco in tudi zaradi tega pravimo, da je črevesje enako pomembno kot možgani, v nekaterih primerih pa se kaže, da še bolj. Strokovnjaki tudi ocenjujejo, da več kot 80 % bolezni izvira ravno iz črevesja! S probiotično kuro torej poskrbimo za pravi črevesni velnes.
Komentarji