Letošnji Halloween je tukaj! V noči iz četrtka na petek bomo praznovali duhove in vse, kar je temačnega, vse, kar vzbuja strah, je mistično in nam povzroča nelagodje. Ste tudi vi že izrezljali svoje buče, pripravili črne netopirje in bonbone za otroke?
Naučili smo se praznovati praznik, ki je k nam prišel iz (daljnega) zahoda … popolnoma pa pozabljamo, da je to bil dan, ki je nosil svoj pomen tudi v našem prostoru in Evropi.
To je na splošno obdobje v letu, ko je prisotno največ teme, ko nas energije vlečejo, da poglobimo stik s svojimi predniki, ljubljenimi, ki niso več z nami in se jih spominjamo. Skozi spomine ti oživijo in če verjamemo v stara izročila, veliko starejša od Noči čarovnic, se v tem obdobju tanjša meja, med svetom živih in mrtvih, ko povezava s predniki postane ponovno močnejša.
Samhain ali Hallowen?
Najprej poglejmo v svoj prostor in za trenutek pustimo na stran skomercializiran praznik, ki nam ga vsiljujejo predvsem kot potrošnikom. Ko resnično globoko temo, zapakiramo v smešno in zabavno. Trenutek, ki ga lahko izkoristimo za približevanje izgubljenim energijam in ne nore zabave.
Samhain sicer izhaja iz keltske tradicije, vendar ima tudi v slovanskem prostoru podoben praznik, povezan s prehodom v zimski čas in s čaščenjem prednikov. Za Kelte je bil 1. november začetek novega leta, ki oznanja prehod iz sončnega in svetlega obdobja v obdobje mraza in teme. Po verovanju naj bi prav ob polni Luni, v dneh pred Dnevom mrtvih, ti vstali iz grobov in obiskali svoje stare domove in prednike. To je vzbujalo strah in zato so ljudje uporabili maske, da bi se živi skrili pred mrtvimi.
Slovanska različica Samhaina se izraža skozi praznike, kot so Dedne nedelje in Dan mrtvih, ki so povezani s časom, ko se spominjamo prednikov in ko verjamemo, da je meja med svetovoma živih in mrtvih najtanjša, tančica, ko lahko prehajamo sem in tja.
V starih slovanskih verovanjih so se ljudje ob koncu oktobra oziroma v začetku novembra zbirali v spomin na umrle. V tem času so v domačih ognjiščih kurili ogenj, postavljali hrano za prednike na pragove in skrbeli, da so se "duhovi" prednikov počutili dobrodošle. V ta namen so izrezovali repe, pese in krompir, da bi dobrim dušam pokazali pot.
V Sloveniji so te tradicije danes prepletene s katoliškimi običaji, vendar poganske korenine še vedno ohranjajo idejo čaščenja prednikov in spoštovanja naravnih ciklov. Ti prazniki sovpadajo naravno z začetkom zime in zima je obdobje, ko postavljamo v ospredje razmislek, biti in ne delovati. To je čas miru in poglabljanja vase.
Kaj bomo počeli v petek, 1. novembra?
Na 1. november nastopijo različni običaji, ki nam omogočajo povezavo s pokojnimi ter izkazovanje spoštovanja. Ti običaji se razlikujejo po kulturah, a večina vključuje naslednje elemente:
- Obisk grobov
V mnogih državah ljudje obiščejo grobove svojih bližnjih, jih očistijo, okrasijo s cvetjem, predvsem krizantemami, in prižgejo sveče. To simbolizira spoštovanje ter spomin na preminule. - Prižiganje sveč
Svetloba sveč simbolizira upanje in mir za pokojne. Prižiganje sveč na grobovih ali doma pomeni vabilo dušam in opomin na njihovo prisotnost v naših mislih. - Molitve in spomini
Verniki pogosto molijo za pokojne duše in se spominjajo svojih bližnjih v tišini ali skozi spominske obrede. To je priložnost za poglobitev povezanosti z njimi. - Priprava hrane
V nekaterih kulturah pripravljajo jedi, ki jih položijo na oltar ali na grobove, kot simbol daritve in spoštovanja pokojnih. Tak običaj je značilen za Mehiko, kjer je na praznik Dia de los Muertos priprava hrane osrednji del praznovanja. - Ohranjanje tradicije
V določenih skupnostih se pripravljajo posebni spominski oltarji, okrašeni z osebami predmeti, fotografijami in najljubšimi stvarmi preminulih
Naravni ritmi in cikličnost nas združujejo
Sezone, ciklični bioritmi, spremembe v naravi … to so stvari, ki nas združujejo in te spremembe so naše bogastvo. To je tudi osnova biohackinga in razumevanja, zakaj se s prilagajanjem cikličnim ritmom narave počutimo bolje.
Tema in zima sta že od nekdaj povezani z mističnostjo in prehodom med svetovi, zato je ta čas primeren za razmislek o preminulih. Zima simbolizira konec cikla, ko se narava umiri in zavije v počitek, podobno kot konec življenja prinaša mir. Jesenski prehod v temne in hladne mesece prinaša občutek umirjenosti in refleksije, kar nas vodi k razmišljanju o minevanju.
Tema, ki jo sedaj sprejemamo že v zgodnjih večernih urah, ima od nekdaj simboličen pomen in jo povezujemo z neznanim, nevidnim svetom. V dolgih nočeh imamo več časa za tišino in razmislek ter občutek prisotnosti tistega, kar je skrito ali preteklo. To je čas za umik vase, ki omogoča povezovanje s spomini in čustvi, ki jih običajno v hitrem tempu življenja morda potisnemo na stran.
In mi vas vabimo, da ta čas izkoristite pravilno. Običaji, kot so dan mrtvih in vsi sveti, nas nagovarjajo k obredom, ki so namenjeni povezovanju s preminulimi in ohranjanju njihovega spomina. V tem času prižigamo sveče, katerih toplina in svetloba prinašata občutek upanja in večnega življenja. Svetloba simbolično preganja temo, kar daje občutek, da so naši preminuli še vedno del našega sveta, čeprav v drugačni obliki.
Kaj pa temne sili in njihov gospodar?
Dan mrtvih s čaščenjem hudiča nima neke bistvene povezave. Tudi buče in kot smo ugotovili repe pred njimi, nismo izrezovali, da bi pregnali gospodarja temnih sil. Pregnati ali bolje rečeno preprečiti vstop smo želeli predvsem grešnim dušam, medtem ko s svečami, kažemo pot tistim, ki bi jih radi ponovno občutili in se z njimi povezali.
Namesto cikličnosti in narave, naravnega prehajanja iz svetlega v temnejše obdobje leta, ki ima svoje zakonitosti in blagoslove … smo sprejeli strah pred mrtvimi in zgodbo, da s čaščenjem teh praznikov, častimo nekaj negativnega, temačnega in groznega.
Mi vam polagamo na srce vodilo za te dni ob obdobju prehajanja v zimo:
Potopite se vase in mirno bivajte v svojih globočinah. Tam najdite stik s predniki, tam se lahko pomirite z njimi in dobite dobro popotnico za naprej.
