Kot uvod v razumevanje učinkov stresa med nosečnostjo pomaga razumeti, kako telo na splošno obvladuje stres. Nekatere telesne sisteme je treba vzdrževati v določenih razponih za učinkovito delovanje. Primera sta pH krvi in telesna temperatura. Procesi, ki vzdržujejo te sisteme znotraj določenega ranga, so znani kot homeostaza. Stres lahko moti homeostazo. Simpatični živčni sistem pripravi telo na boj ali beg z aktiviranjem srca, krvnih žil in mišic, imunski sistem pa se pripravi na odziv na morebitne rane ali okužbe. Mobilizacija teh odzivov občasno krepi zdravje. Vadba je primer zdrave alostaze. Tako kot pri občasnih fizičnih izzivih lahko tudi občasni kognitivni in/ali čustveni izzivi spodbujajo zdravje. Na čustveni ravni lahko nezadostni izzivi vodijo v dolgočasje, čustveno stanje, ki lahko osebo spodbudi k iskanju novih ciljev in pozitivnih spodbud.
Nosečnost je sama po sebi fiziološki stres. Poveča se občutljivost za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, depresijo in druga stanja. Dodajanje psihološkega stresa, travme, družbene obremenitve, kot sta ekonomska prikrajšanost in nerazumevanje, lahko vodi do še večjih obremenitev med nosečnostjo. To lahko vpliva na možnost neželenih zapletov med nosečnostjo in lahko vpliva tudi na razvoj ploda.
Tako kot so različni vzorci stresa lahko zdravi ali nezdravi za ljudi na splošno, dosedanje raziskave kažejo, da lahko različni vzorci predporodnega stresa spodbujajo ali ovirajo zdrav razvoj ploda.
Zdrav stres med nosečnostjo
Kako vemo vpliv na plod, ko je matera pod stresom? Spreminja se zarodkov srčni utrip kot odziv na materin stres. Za ponovno vzpostavitev homeostaze pod stresom je pomembno, da se nekateri parametri prožno spreminjajo (na primer srčni utrip), da ostanejo drugi (na primer krvni tlak) konstantni. Zaradi tega je spremenljivost zarodkovega srčnega utripa od utripa do utripa pokazatelj zdravja. Ko nosečnica doživi blag do zmeren občasni stres, se njen plod odzove z začasnim povečanjem variabilnosti srčnega utripa. Ta odziv na materin stres se stopnjuje, ko plod zori, in postaja vedno bolj povezan z gibanjem ploda. Te spremembe kažejo, da plod postaja bolj spreten pri normalni vzpostavitvi ravnovesja, kar lahko spodbuja zdrav razvoj pozneje v življenju. Raziskave kažejo, da imajo novorojenčki, ki so bili v maternici izpostavljeni blagi do zmerni občasni materini stiski, hitrejšo nevronsko odzivnost, kar je skladno s hipotezo, da je izpostavljenost zdravemu stresu v maternici pospešila živčni razvoj plodu. Prav tako imajo taki malčki hitrejši motorični in kognitivni razvoj.
Nezdrav stres med nosečnostjo
V nasprotju s pozitivnimi učinki občasnega blagega do zmernega materinega stresa na razvoj ploda je huda ali kronična materina stiska povezana z večjim tveganjem za neugodne porodne izide in dolgoročne škodljive učinke na otroke. Razliko je mogoče zaznati v maternici. Otroci nosečnic, ki imajo visoko anksioznost, imajo običajno srčni utrip, ki je bolj reaktiven na akutne stresorje. Zarodki nosečnic z nizkim socialno-ekonomskim statusom imajo običajno zmanjšano variabilnost med utripi.
Ko materina stiska doseže raven klinično diagnosticirane motnje, ki ostane nezdravljena, lahko pride do dolgoročnih neželenih učinkov. Na primer, nezdravljena depresija pred porodom je povezana s povečanim tveganjem za prezgodnji porod in nizko porodno težo. Dojenčki in malčki, ki so bili izpostavljeni materini depresiji v maternici, kažejo prekomerno jokanje, zmanjšan motorični in jezikovni razvoj in več stiske, strahu in sramežljivosti kot otroci, ki niso bili izpostavljeni materini depresiji. Otroci in mladostniki, ki so bili izpostavljeni predporodni materini depresiji, imajo povečano tveganje za čustvene, vedenjske in kognitivne težave.
Za lažje soočanje s stresom v nosečnosti vam priporočamo tudi uživanje prehranskih dodatkov. Sestavili smo dva paketa posebej prilagojena za nosečnice, ki si jih lahko ogledate spodaj.
Oglejte si še naše brezplačne priročnike za mamice tukaj
Poglejte si še našo oddajo priprava nosečnice na porod in starševstvo
Komentarji