Tokrat bomo govorili o marsikomu neznani avtoimuni bolezni, t. i. miasteniji gravis. Gre za redko, kronično in neozdravljivo bolezen, ki prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Zanjo je značilna različna in spreminjajoča se stopnja šibkosti oz. utrudljivosti skeletnih mišic telesa. Kako se bolezensko stanje (ki je redko zares vidno na zunaj – laiki bi utrujenost takih oseb lahko povezovali tudi s pijanostjo, zadetostjo, lenobo) odraža v vsakdanjem življenju, bosta povedali Saša Ciber in Darja Pugelj iz Združenja bolnikov z MG in CMS. Ne spreglejte!
Prvi opis MG sega v 17. stoletje, ko je dr. Thomas Willis pisal o ženski, ki je lahko nekaj časa prosto in veliko govorila, po določenem času tolikšnega govorjenja pa ni zmogla uro ali dve spregovoriti niti besede.
Bolezen ni dedna ali nalezljiva. Pojavlja se pri približno 0,5–14,2 osebah na 100.000 prebivalcev. Večina bolnikov (zahvaljujoč današnji moderni terapiji) ima kakovostno življenje, doživi pa tudi pričakovano življenjsko dobo.
MARIA ANA KOLMAN o miasteniji gravis:
Kaj pomaga pri miasteniji gravis in kongenitalnimu miasteničnemu sindromu?
“Tu gre za problem avtoimune bolezni nepojasnjenega vzroka, v 20 % pa je razlog tumor timusa. Na kratko povedano je problem "kratek stik" med živčnimi končiči in muskulaturo. Razlog neznan. Bolniki so brez volje, energije, moči in mišično oslabeli. Pomagajo: mumija (krepitev likomotornega sistema), živica in elevterokok, pa seveda fitoterapija v fitobočki (razen, če je razlog tumor)”.
