Možganska kap letno prizadene okoli 4000 Slovencev, še manj prizanesljiva pa je srčna, ki doleti več kot 5000 vseh prebivalcev. Obe tako ali drugače poškodujeta delovanje organizma, povzročita trajne posledice, invalidnost oz. v skrajnem primeru smrt. Kako se torej obvarovati pred (ponovno) možgansko/srčno kapjo, kako prepoznati simptome, s kakšno hrano se prehranjevati v času okrevanja (pa tudi preventivno) ter kako zmanjšati ali pa vsaj omiliti hude posledice, ki spremljajo vsako zase? Na Jasminina vprašanja bo eksaktno odgovarjala certificirana nutricionistka Jelena Dimitrijević. Vljudno vabljeni k ogledu posnetka!
Bliža se poletje in čas, ko ljudje v večjem obsegu prizadene srčna oz. možganska kap. Srčna kap oz. srčni infarkt, kot rečeno, letno doleti okoli 5000 Slovencev, v večji meri moške. Pri njih začne pojavnost naraščati že po 30. letu, vrh pa je doseže okoli 60. leta. Vzrok za srčno kap je največkrat ateroskleroza, ki povzroči, da so stene žil obložene s plakom, kar otežuje dotok krvi. Če pa je dotok krvi zaustavljen za dalj časa, se lahko mišica močno poškoduje, česar ni več mogoče popraviti. Tipičen znak srčne kapi je pekoča bolečina v prsih.
Možganska kap po drugi strani doleti okoli 4000 Slovencev in velikokrat privede do trajne nižje ali višje stopnje invalidnosti, po blažji možganski kapi pa številni dobro okrevajo. S pravočasnim nudenjem prve pomoči in čimprejšnjo zdravniško oskrbo hude posledice možganske kapi pogosto preprečimo ali vsaj zmanjšamo. Najpomembnejša je še vedno skrb zase – da pazite na svoje zdravje! Možnost možganske kapi namreč povečuje tudi nezdrav življenjski slog: telesna nedejavnost, čezmerna telesna teža, stres, kajenje, alkohol in nepravilna prehrana.
V primeru da je do kapi že prišlo, obstaja sibirski protokol, ki sestoji iz treh preparatov, in sicer:
- Mumije: v starih farmakopejah je mumija opisana kot izvrstno sredstvo, ki krepi telo, predvsem pa srce, kar potrjujejo tudi sodobne klinične študije.
- Čage in cordycepsa: klinične študije so potrdile, da pride v času uživanja cordycepsa do umirjene razširitve krvnih žil, kar pomembno poveča prekrvavitev srčne mišice in drugih organov, s tem preprečuje nastanek trombov in celo nastanek infarkta, kapi, ishemične bolezni srca itd. Črni del sibirske čage ima visoko vsebnost polisaharidov, melanina, triterpena in antioksidantov, kar omogoča njeno adaptogeno in imunomodulatorno delovanje, kar je v kombinaciji s cordycepsom močna podpora pri hitrem okrevanju po kapi.
- Smole sibirske cedre: obnavlja poškodovane celice, stimulira vzpostavitev pravilnega stanja in izmenjave krvnega obtoka v velikih možganih, kar izboljša delovanje možgan po kapi in delovanje srca po infarktu miokarda.
